Rak lahko vrašča tudi v bližnje živce, živčne korenine, v hrbtenjačo in možgane in jih poškoduje ali izloča snovi, ki jih vzdražijo, in tako povzroča nevropatsko bolečino. Tako bolečino pogosto čutimo kot žgočo, ostro ali zbadajočo. Na bolečem mestu je lahko prisotno mravljinčenje, ščemenje, pretirana občutljivost ali otopelost.
Kako močna je moja bolečina?
Zdravnik vas bo zaprosil, da ocenite jakost bolečine na lestvici od 0 do 10. Lahko jo opišete z besedami: blaga, srednje močna, močna ali zelo močna. Zanimalo ga bo, kako bolečina vpliva na vaše vsakdanje aktivnosti in počutje ter katera zdravila za zdravljenje bolečine že jemljete.
Za oceno jakosti bolečine uporabljamo lestvice in vprašalnike.
Zdravljenje bolečine
Glede na jakost in vzrok za bolečino se bo zdravnik odločil o zdravilih, ki jih boste jemali za zdravljenje bolečine.
Blago bolečino zdravimo z neopioidnimi zdravili, srednje močno s srednje močnimi opioidi in močno bolečino z močnimi opioidi (tablete, kapsule, obliži, podkožna infuzija). Za zdravljenje nevropatske bolečine bo zdravnik v zdravljenje vključil dodatna zdravila iz skupine antidepresivov in antiepileptikov.
3 – stopenjska lestvica za zdravljenje bolečine, Svetovna zdravstvena organizacija (1986)
Bolečina pri raku je običajno kombinirana: kronična z občasnimi prebijajočimi epizodami. Kronična bolečina je stalna, topa in trajna, prebijajoča bolečina pa je kratkotrajna in se v kratkem času razvije do najvišje intenzitete, v nekaj minutah pa ponavadi tudi izzveni.
Za zdravljenje kronične bolečine redno jemljemo zdravila z dolgodelujočim učinkom. Če se kljub temu pojavi prebijajoča bolečina, po potrebi vzamemo odmerek drugega, to je kratkodelujočega zdravila.
Zdravljenje osnovne in prebijajoče bolečine
Občasno so za zdravljenje bolečine učinkoviti tudi drugi pristopi zdravljenja bolečine, kot so lokalne blokade, epiduralni/spinalni katetri, TENS (Transkutana Električna Nevro Stimulacija), akupunktura...
Ali je bolečino treba zdraviti?
Bolečina, predvsem tista, ki traja dalj časa (kronična bolečina), obremenjuje dušo in telo predvsem, če je srednje močna ali močna. Ovira nas v vsakdanjem življenju, tako da nas moti pri spanju, skrbi zase, uživanju življenja, odnosih z bližnjimi in nas omejuje pri delu ali celo gibanju. Zaradi bolečine včasih tudi zdravljenje raka ne poteka po načrtu.
Kako si lahko dodatno pomagate sami?
Tople ali hladne obloge in blaga masaža sproščajo telo. Lahko si pomagate z dihalnimi vajami, vajami za sproščanje ali ustvarjalno vizualizacijo.
Za boljše obvladovanje bolečine je treba poiskati primerno ravnotežje med aktivnostmi in počitkom.
Neželeni učinki močnih opioidov
Morfin in drugi močni opioidi so steber zdravljenja srednje močne in močne bolečine pri bolnikih z rakom, ki pa imajo tudi neželene učinke. Velikokrat povzročajo zaprtje, včasih slabost, zaspanost in vrtoglavico. Zdravnik bo izbral za vas primeren opioid in odmerek, ki ga boste jemali, tako da vam bo zdravljene povzročalo čim manj neželenih učinkov. Za preprečevanje in zdravljenje zaprtja vam bo svetoval primerno prehrano in predpisal odvajala. Drugi neželeni učinki močnih opioidov običajno minejo po 1-2 tednih.
Zdravljenje bolečine
Enostavno bolečino lahko zdravi vsak zdravnik. Kadar pa se pri bolniku razvije kompleksna ali zelo močna bolečina pa je pogostokrat potreben posvet pri specialistu za zdravljenje bolečine.
Ambulanta za zdravljenje bolečine
V ambulanti za zdravljenje bolečine dela zdravnik specialist z dodatnim znanjem iz zdravljenja bolečine. Svetuje in uvaja zahtevnejše metode zdravljenja bolečine, kadar zdravljenje z zdravili ni učinkovito ali povzroča neobvladljive neželene učinke. Lahko svetuje drugo pot vnosa zdravil, na primer v podkožje.
Zdravnika in medicinsko sestro v ambulanti za zdravljenje bolečine bo zanimalo:
- katera zdravila jemljete za zdravljenje bolečine (redno in po potrebi),
- kako pogosto potrebujete zdravila za prebijajočo bolečino,
- kdaj je bolečina najhujša,
- kakšna je bolečina (ostra, topa, mravljinčenje…),
- ali oziroma koliko zdravila ublažijo bolečino.
Tabela za redno beleženje porabe protibolečinskih zdravil:
| Datum | Zdravilo | Enkratni odmerek | Kolikokrat na dan | |
| PONEDELJEK | ||||
| TOREK | ||||
| SREDA | ||||
| ČETRTEK | ||||
| PETEK | ||||
| SOBOTA | ||||
| NEDELJA |
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Slavica Lahajnar Čavlovič
Soavtorji: Tanja Uštar, Mateja Lopuh
Svetujemo tudi:
- Knjižica
ZDRAVLJENJE BOLEČINE PRI RAKU
Avtorica: prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič, dr. med.
Izdajatelj: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Različni videzi balonskih samokrčljivih črpalk.
Kaj je podkožni kanal?
Podkožni kanal je plastična cevka, ki jo namestimo v podkožje bolnika in preko katere izteka tekočina iz balonske samokrčljive črpalke v telo.
Podkožni kanal
Kam namestimo podkožni kanal?
Podkožni kanal običajno namestimo pod kožo na prsnem košu, na stegnih ali na zgornjem delu rok, lahko tudi na trebuh.
Podkožni kanal namesti medicinska sestra ali zdravnik v bolnišnici ali na vašem domu.
 |  |
Možne lokacije podkožnega kanala
Kaj je balonska samokrčljiva črpalka?
Balonska samokrčljiva črpalka je raztegljiv balon, nameščen v ohišju, ki se krči in pri tem potiska tekočino v podkožje. Pretok tekočine je stalen, vnaprej določen in se ga ne da spreminjati.
Kje lahko dobite balonsko samokrčljivo črpalko?
Zdravljenje z balonsko samokrčljivo črpalko lahko predpiše katerikoli zdravnik, kadar so za to izpolnjeni kriteriji (bolnik ni zmožen jemati tablet, bolnik mora zdravila prejemati neprekinjeno v podkožje…).
Črpalko lahko prevzamete zgolj v pristojnih lekarnah. Pri zdravstvenem osebju, ki vas oskrbuje, se pozanimajte, katera lekarna v vaši regiji zagotavlja balonske samokrčljive črpalke.
Ko črpalko prevzamete v lekarni, jo do prihoda medicinskega osebja hranite v hladilniku v zaščitnem ovoju. Črpalka naj bo zunaj dosega otrok in ne v neposrednem stiku s hrano.
Kako zamenjate balonsko samokrčljivo črpalko?
Običajno jo zamenja medicinsko osebje. Če ste se dogovorili, da jo zamenjate sami ali vaši svojci, naj vam pred prvo menjavo najprej kdo pokaže, kako se to naredi.
Pomembno je, da odstranite prazno črpalko. Odstranite zaščitni čep na podaljšku nove črpalke in jo privijte na podkožni kanal.
Kako nosite balonsko samokrčljivo črpalko?
Balonsko samokrčljivo črpalko nosite tako, da vas čim manj ovira.
Za nošenje so primerne različne torbice za okrog pasu ali globlji srajčni žep. Nekateri proizvajalci imajo na voljo tudi posebne torbice.
Črpalka naj bo nameščena v višini vbodnega mesta.
Med tuširanjem jo dajte v vrečko in obesite na tuš. Med spanjem naj bo na postelji (ne na tleh).
Na kaj morate biti pozorni?
Pozorni morate biti na vbodno mesto podkožnega kanala in delovanje (praznjenje) črpalke.
- Podkožni kanal je na kožo prilepljen s prozornim obližem, kar omogoča redno spremljanje vbodnega mesta. Pozorni morate biti, če se v okolici vbodnega mesta pojavi rdečina, zatrdlina, bolečina, če tekočina izteka v okolico ali če se plastična cevka močno prepogne. O svojih opažanjih poročajte medicinskemu osebju, ki vas oskrbuje.
- Spremljati morate tudi praznjenje tekočine iz črpalke in poročati medicinskemu osebju, kadar se balon ne prazni ali če tekočina izteka v ohišje oziroma navzven.
Kaj lahko vpliva na iztekanje tekočine iz črpalke?
Na iztekanje tekočine iz črpalke najbolj vplivata temperatura in lega črpalke. Visoka zunanja temperatura vpliva na raztegljivost balona v črpalki, zaradi česar tekočina lahko izteka drugače. S črpalko ne smete v savno ali se neposredno izpostavljati soncu.
Če je črpalka visoko dvignjena, lahko tekočina izteka hitreje, če je nameščena nizko, pa počasneje.
Kako spremljate iztekanje tekočine?
Ko dobite črpalko, je balon povsem poln. Na ohišju so nameščene oznake, ki kažejo, koliko tekočine je še v balonu. S pomočjo teh oznak spremljajte, če se balon prazni.
Z iztekanjem zdravila v podkožje se balon v samokrčljivi črpalki manjša.
Kadar se simptomi bolezni, ki so že bili urejeni, ponovno poslabšajo, je lahko razlog tudi v slabšem iztekanju tekočine iz črpalke. Opozorite na to medicinsko osebje.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Mateja Lopuh, Barbara Kosmina Štefančič
Soavtor: Slavica Lahajnar Čavlovič
Svetujemo tudi:
Kaj je dispneja?Dispneja je strokovna beseda za oteženo dihanje z neprijetnim občutkom napora dihalnih mišic. Uporabljamo tudi izraza težka sapa ali zadihanost. Kako boste vi in vaši bližnji vedeli, da težko dihate?Dispneja je subjektiven občutek. Vi ste tisti, ki boste najbolje občutili in vedeli, kako neprijetno je stanje. Vaši bližnji pa bodo lahko opazili, da ste zelo zasopli, da hitreje in površinsko dihate, kašljate, da imate pomodrele ustnice in prste. Lahko se zgodi, da ne boste zmožni izgovoriti celega stavka brez premora ali da boste pri dihanju uporabljali tudi trebušne, vratne in ramenske mišice. |  |
Kakšni so vzroki za težko dihanje?
Vzrokov za težko dihanje je veliko. To je lahko zapora dihalnih poti zaradi tumorja ali vnetja, zapora pljučnih žil, prisotnost velike količine tekočine med pljučnima ali trebušnima mrenama, hudo popuščanje srca, huda oblika kronične obstruktivne bolezni, slabokrvnost, nemir, prevelika fizična obremenitev, tesnobnost ali strah…
Za pravi način zdravljenja težkega dihanja je pomembno vedeti, kaj je glavni vzrok.
Da lahko uspešno zmanjšamo občutek težkega dihanja, je posebej pomembno to, da ostanete mirni vi in vaši bližnji.
Kako si lahko pomagate sami?
SKRB ZASE:
- Zdravila jemljite redno, tako kot vam jih je predpisal zdravnik.
- Načrtujte svoje dnevne aktivnosti in se tako izognite naglici in hitenju.
- Večkrat čez dan si privoščite počitek med dejavnostmi.
- Izogibajte se dejavnostim, ki zahtevajo veliko napora.
- Delajte dihalne vaje in vaje za sproščanje.
- Vadite izdih preko našobljenih ustnic. Izdih naj bo 2-krat daljši od vdiha.
- Ne govorite, medtem ko hodite.
- Poskusite prenehati s kajenjem.
- Poskrbite za dobro ustno higieno.
PRIMERNO OKOLJE:
- Večkrat na dan prezračite sobo. Uporabljajte ventilator.
- Poskrbite za primerno temperaturo in vlažnost prostorov.
- Naj bo okolje mirno in prijetno.
- Če zmorete, pojdite na sprehod v naravo.
- Če je vreme prevroče ali prehladno, ostanite raje doma.
- Predmete, ki jih pogosto uporabljate, imejte v bližini.
- Izogibajte se tuširanju z zelo vročo vodo.
LEGA TELESA:
- Uporabljajte razbremenilni položaj telesa (prikazan na sliki).
- Da sprostite prsni koš, naslonite roke na kolena ali na blazino, položeno na mizi.
- Izogibajte se naslanjanju na trebuh.
- Izogibajte se tesnim oblačilom.
- V ležečem položaju uporabite blazino, da dvignete položaj glave.
- Poskusite se oblačiti v sedečem položaju.
Razbremenilni položaj – sedenje ob opori
Dihalne vaje:
- Poiščite udoben položaj.
- Sprostite ramena in mirno dihajte.
- Sedaj poskusite vdihniti skozi nos in počasi izdihniti skozi našobljena usta (kot bi žvižgali).
- Med vdihom štejte do tri. Zadržite sapo in štejte do dve. Med izdihom štejte do šest. Ponovite 4-krat zapored.
- Ponovite vajo 3-krat dnevno.
Če vas med dihalnimi vajami začne dražiti na kašelj, izvajanje vaj prekinite, se odpočijte, popijte malo vode in nadaljujte kasneje.
Kdaj potrebujete posvet z zdravnikom?
- Ko se težko dihanje hitro in močno poslabša.
- Ko je dihanje zelo naporno in ste nemirni.
- Če se je pojavila nova, ostra bolečina v prsih.
- Če ste začeli kašljati in se kašelj stopnjuje.
- Če imate povišano telesno temperaturo (nad 38 ˚C).
Spremembe dihanja v zadnjih urah življenja
Vzorec dihanja se lahko v zadnjih dnevih življenja spremeni, npr. dihanje postane neredno s premori, slabotno, površinsko. V zadnjih urah življenja lahko slišimo tudi hropenje. To je zvok, ki nastane zaradi sluzi, ki se nabira v zgornjih dihalnih poteh.
Običajno so te spremembe vzorca dihanja bolj stresne za ljudi, ki to opazujejo, kot pa za umirajočega. Nemir in strah samo poslabšata težavno dihanje, zato poskusite ostati mirni. Poskrbite za udoben položaj umirajočega, močenje ust, uporabite zdravila, ki jih je predpisal zdravnik.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Nežka Hribernik
Soavtorji: Judita Slak, Mojca Unk, Tomaž Kompan
Svetujemo tudi:
Kaj je slabost in kaj bruhanje?Slabost je občutek siljenja na bruhanje. Bruhanje je refleksno vračanje želodčne vsebine skozi usta. Obstajajo različni vzroki slabosti in bruhanja, ki so lahko posledica bolezni same ali zdravljenja bolezni. Kakšni so vzroki za slabosti ali bruhanja?Možnih vzrokov za nastanek slabosti in bruhanja je veliko ter so lahko med seboj prepleteni: |  |
- nekatera zdravila (npr. zdravila proti bolečinam),
- slabše delovanje črevesne peristaltike, zaprtje, zapora črevesja,
- bolezensko stanje v trebuhu: tumor, zasevki, tekočina v trebuhu (ascites),
- bolezensko stanje v možganih: tumor, zasevki, krvavitev, motnje v delovanju organa za ravnotežje,
- vnetje želodčne sluznice, gastroezofagealni refluks (zgaga), ulkusna bolezen želodca,
- nekatere motnje v sestavi telesnih tekočin (elektrolitov),
- kemoterapija ali radioterapija.
Kako si lahko pomagate sami?
- Če imate predpisana zdravila proti slabosti, jih uporabljajte redno, po navodilih.
- Skrbite za redno odvajanje blata.
- Tekočino in hrano uživajte v malih obrokih, večkrat dnevno.
- Hrano uživajte mlačno ali hladno, ker ima manj vonjav kot vroča.
- Uživajte slano hrano v malih obrokih (krekerji, preste, mandeljni, pistacija, navadni piškoti, prepečenec).
- Proti slabosti lahko pomaga hrana ali pijača, ki vsebuje ingver.
- Izogibajte se hrani z močnim vonjem, kislemu sadju in sokovom, ocvrti, mastni ter sladki hrani.
- Izogibajte se močnim vonjavam (parfumi, dezodoranti, dim).
- Hrano si servirajte v zračnem prostoru, v katerem vam je prijetno.
- Bruhanje po obroku lahko včasih preprečimo tako, da po obroku počivamo sede.
- Po obroku si zob ne umivajte takoj, ker okus zobne paste lahko spodbuja bruhanje.
- Skrbite za redno ustno nego: izpiranje ustne votline (z žajbljem, kamilico).
- Preizkusite lahko tudi komplementarne metode medicine: sproščanje, vizualizacija, akupresura ali akupunktura.
Kdaj potrebujete posvet z zdravnikom?
- Kadar je bruhanje dolgotrajno in ponavljajoče se.
- Kadar v izbruhani masi opazite neobičajne vsebine, kot so kri ali blato.
- Kadar imate hude bolečine in/ali sočasno zaprtje.
- kdaj sta se slabost in bruhanje pričela,
- kako pogosto bruhate,
- kakšno je bruhanje (vsebina, barva, vonj),
- kaj po vašem mnenju sproža slabost/bruhanje,
- kako vpliva težava na vaše splošno počutje,
- kaj poslabša in kaj izboljša stanje?
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Milica Miljković
Soavtorji: Maja Šeruga, Brigita Zore
Svetujemo tudi:
Kaj je delirij in kaj nemir?Delirij označujejo različne spremembe v delovanju živčnega sistema, ki vodijo v spremenjeno bolnikovo obnašanje. Je najpogostejša motnja v delovanju živčnega sistema v zadnjem obdobju bolnikovega življenja. Običajno se razvije v kratkem času (v nekaj urah) in čez dan lahko niha (znaki so ponavadi bolj izraženi proti večeru in ponoči). O nemiru govorimo takrat, ko se bolnik ne more sprostiti, skoncentrirati ali počivati. Kakšni so znaki delirija?Znaki se razlikujejo od bolnika do bolnika in se s časom lahko spreminjajo. |  |
Možni znaki delirija so:
- težave s pozornostjo,
- motena sposobnost pisanja (eden od prvih znakov delirija),
- govor ni spontan in tekoč, ampak ga lahko prekinjajo dolgi presledki in ponavljajoče misli (med pogovorom bolnik menja temo, nesmiselno odgovarja),
- zmedenost (motnje v zaznavi časa, prostora in oseb), lahko so prisotne blodnje s paranoidnimi značilnostmi,
- močna zaspanost, otopelost,
- nemir (bolnik ne more spati, slači si obleko, se odkriva in vstaja iz postelje ali hodi okrog brez smiselnega vzroka),
- razdražljivost, agresija.
Pomembno je vedeti, da so znaki delirija posledica nepravilnega delovanja možganov in ne izraz trpljenja.
Kakšni so vzroki za nastanek delirija?
Možnih vzrokov za nastanek delirija je veliko in so lahko med seboj prepleteni:
- bolezenske spremembe v glavi (npr. zasevki),
- odpovedovanje drugih organov (npr. jeter, ledvic, ščitnice, pljuč),
- okužbe,
- presnovne motnje ali pomanjkanje tekočine (npr. nizka vsebnost sladkorja v krvi),
- prekomerno jemanje zdravil ali psihoaktivnih snovi (alkohol, kofein, tobak, droge),
- nenadna prekinitev jemanja zdravil ali psihoaktivnih snovi.
Kako lahko delirij preprečujemo?
- Ohranjajte stabilno domače okolje z vsakodnevno rutino in s čim manj spremembami,
- bolniku pomagajte, da vzdržuje zaznavanje časa (v pomoč je lahko ura, koledar),
- bolniku se predstavite in mu napovejte vaša dejanja (npr. ťpomagal ti bom vstati iz posteljeŤ),
- glede na bolnikovo stanje poskrbite za primeren vnos tekočin, gibanje, preprečevanje okužb, redno jemanje predpisanih zdravil.
Ukrepi ob nemiru in deliriju
1. ČE JE STANJE NASTALO NEPRIČAKOVANO IN NA NOVO, SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.
2. RAZMISLITE O MOŽNIH VZROKIH ZA NEMIR ALI DELIRIJ:
- kaj bolnikovo stanje izboljša/poslabša,
- ali je bolnik prejel preveč psihoaktivnih učinkovin (alkohol, kofein, tobak, droge),
- ali je bolnik redni uporabnik psihoaktivne snovi (alkohol, nikotin, mamila) in jo je prenehal jemati,
- ali je pri bolniku prišlo do sprememb glede vnosa hrane in tekočine ter glede ritma odvajanja vode in blata,
- ali ima bolnik bolečino, vročino,
- ali ima bolnik nerešen psihosocialni stres,
- ali ima bolnik potrebo po duhovni oskrbi?
3. UKREPAJTE:
- kadar je to mogoče in smiselno, odpravite vzroke (npr. dehidracija, zaprtje),
- po naročilu zdravnika dajte bolniku zdravila za zdravljenje delirija,
- z bolnikom se pogovarjajte na čim bolj miren in spodbuden način, izogibajte se prepričevanju in sporom, bolniku ne postavljajte preveč vprašanj,
- delujte pomirjujoče (ob njem naj bodo poznane osebe, zanj naj skrbi, če se le da, vedno isto osebje, bolnik naj doživlja čim manj sprememb),
- ohranjajte umirjeno, prijazno okolje (držanje dlani, nežna masaža, poslušanje priljubljenih pesmi, zgodb, omejitev števila obiskov),
- spodbujajte fizično aktivnost, če je zanjo sposoben,
- poskrbite za varnost (zagotovite ležišče, ki onemogoča udarce in padce, umaknite nevarne predmete, po potrebi bolnika stalno nadzorujte),
- čez noč pustite prižgano nočno lučko,
- izogibajte se fizične imobilizacije ali drugih nepotrebnih posegov v telo (npr. vstavljanje urinskega katetra brez jasnega razloga).
4. ČE SE STANJE V NEKAJ DNEH NE IZBOLJŠA ALI UMIRI OZIROMA ČE VAS BOLNIKOVO STANJE IZČRPAVA, SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Urška Bokal
Soavtorji: Mojca Humar, Katja Hribar, Maria Gloria Mehlee
Svetujemo tudi:
Kaj je utrujenost?Utrujenost je občutek telesne, psihične in čustvene izčrpanosti ter pomanjkanja energije, kljub zadostnemu počitku. Utrujenost močno vpliva na izvajanje vsakdanjih aktivnosti. Pri 50-90 % bolnikov z napredovalim rakom je utrujenost eden najpogostejših simptomov bolezni in močno vpliva na kakovost življenja. Kakšni so znaki utrujenosti?
|  |
- S težavo opravljate vsakdanje naloge, kot so oblačenje in umivanje.
- Po naporu ste dolgo časa še vedno utrujeni.
- Nimate apetita, niti volje do hrane.
- Imate težave z nespečnostjo ali pretirano zaspanostjo, spanje pa vam ne povrne energije.
- Težko se koncentrirate in dolgo časa traja, da se za kaj odločite.
- Težave imate s spominom.
- Ne uživate več v dejavnostih, ki ste jih prej radi počeli.
- Ste razdražljivi, nemirni, prestrašeni in žalostni.
utrujenost
Kakšni so vzroki za utrujenost?
Vzrokov za utrujenost je mnogo in se lahko prepletajo. Lahko je posledica zdravljenja raka (kemoterapija, obsevanje, kirurgija), dolgotrajne napredovale bolezni ali stanj, ki bolezen spremljajo: okužbe, slabše delovanje organov, slabokrvnost, stranski učinki zdravil, motnje spanja, slaba prehranjenost, bolečina, hormonske motnje, depresija, anksioznost, težko spopadanje z boleznijo...
Ukrepi ob utrujenosti
Ob obisku svojega zdravnika se pogovorite z njim o utrujenosti. Zdravniki po njej malo sprašujejo, bolniki pa jo redko omenjajo. Marsikdo namreč meni, da je utrujenost pričakovan spremljevalec bolezni in da je ne moremo zdraviti. Vendar na utrujenost lahko vplivamo!
Zdravnik bo s pregledom ocenil, ali lahko na utrujenost vpliva z zdravljenjem vzrokov (npr. slabokrvnost, depresija, neravnovesje hormonov, elektrolitov, slab apetit…). Glede na to bo predlagal ustrezne ukrepe (npr. zdravljenje z zdravili) ali vas po potrebi napotil k drugim strokovnjakom (fizioterapevt, psiholog, dietetik, delovni terapevt...).
Ker je utrujenost kompleksen simptom, pogosto pri njeni obravnavi pomaga kombinacija različnih ukrepov.
Kako si lahko pomagate sami?
OHRANJANJE ENERGIJE
Z naslednjimi ukrepi lahko opravljate vsakodnevne dejavnosti na način, ki vas najmanj izčrpava in ohranja samostojnost:
- oblikujte prioritete in si postavite uresničljive cilje (kakšno opravilo lahko tudi počaka oziroma sploh ni potrebno, da ga naredite),
- vnaprej načrtujte opravila in predvidite postopek za izvedbo, da si prihranite nepotrebne korake, težje naloge opravite v delu dneva, ko imate največ energije,
- bodite umirjeni in počnite le eno dejavnost naenkrat,
- uredite si okolje tako, da se izognete nepotrebnemu sklanjanju, seganju po stvareh ter dvigovanju bremen; stvari naj vam bodo pri roki,
- uporabljajte pripomočke, kot so vozički, hodulje, sobno stranišče...,
- med delom sedite in imejte kratke pavze, še preden postanete utrujeni,
- sprejmite pomoč, ki vam jo ponudijo drugi.
SPANJE IN POČITEK
Pomembna je spalna rutina, to je spanje in vstajanje ob isti uri, če je le možno brez prekinitev. Izogibajte se premalo ali preveč spanja. Dnevni počitek naj bo razdeljen tako, da ne vpliva na nočni spanec, zato se mu izogibajte v poznih popoldanskih urah.
PREHRANA
Hrana naj bo kalorična, z visoko vsebnostjo beljakovin. Če ne zmorete pojesti večjih obrokov, si jih razdelite v več manjših obrokov dnevno. Pomembna je skrb za ustno nego, za redno odvajanje blata, lajšanje težav s slabostjo, saj vse to vpliva na apetit. Pomembno je tudi zadostno uživanje tekočine.
TELESNA AKTIVNOST
Redna telesna aktivnost, zlasti na svežem zraku ter sončni svetlobi, ki je prilagojena vašim zmožnostim in željam, vam bo koristila. Na ta način ohranjate mišice, izboljšate prekrvavitev, dovajate kisik tkivom in tako zmanjšujete utrujenost.
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE STRESA
- Pridobite si podporo in razumevanje svojcev ter okolice. S svojci se pogovarjajte o svojih težavah. Če vas bodo razumeli, vam bodo lažje pomagali.
- Pridružite se podpornim skupinam za samopomoč.
- IzvajaJte relaksacijske tehnike (vizualizacija, dihalne tehnike, meditacija, joga...).
- Preusmerite pozornost z drugimi aktivnostmi (branje, poslušanje glasbe, druženje...).
KOMPLEMENTARNA IN ALTERNATIVNA MEDICINA
Bolniki pogosto uporabljajo alternativne in komplementarne načine zdravljenja. Nekateri podatki kažejo na morebitno korist takšnih metod za bolnika v obdobju paliativnega zdravljenja (npr. akupunktura, bioenergetsko zdravljenje, joga…), vendar so dokazi o njihovi učinkovitosti zaenkrat še nezadostni. Potrebne so nadaljnje raziskave. Komplementarne tehnike pridejo v poštev zlasti v kombinaciji z dokazano učinkovitimi metodami zdravljenja.
Svetujemo, da se o uporabi alternativnih in komplementarnih metod zdravljenja pogovorite z zdravnikom.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Maja Ivanetič
Soavtorji: Vesna Homar
Svetujemo tudi:
Spremembe v apetitu so pogoste pri bolnikih s kroničnimi obolenji. Kakšni so vzroki za izgubo apetita?Vzrokov je lahko več:
|  |
- napredovala rakava bolezen,
- nabiranje tekočine v trebušni votlini (ascites), ki povzroči občutek polnosti in sitosti že po nekaj grižljajih,
- obsevanje in operacije v predelu trebuha,
- kemoterapija, ki lahko povzroča slabost in spremenjen okus v ustih.
Zakaj je apetit pomemben?
Za ohranjanje vaše psihofizične zmogljivosti je pomembno, da v telo vnašate vse sestavine, ki pripomorejo k dobremu počutju. Vendar je pomembno tudi, da je hrana prilagojena vašim osebnim željam in potrebam.
Jejte, kolikor želite in kar vašemu telesu ustreza.
Ukrepi ob izgubi apetita
O izgubi apetita se pogovorite z zdravstvenimi delavci, ki vas oskrbujejo.
Razmislite o možnih vzrokih za izgubo apetita.
Če je vzrok možno odpraviti, se lahko apetit izboljša (npr. izguba apetita zaradi bolečin – zdravljenje bolečine, težko prehranjevanje zaradi napetosti v trebuhu ob večji količini tekočine v trebuhu – izpraznitev tekočine s punkcijo…).
Kadar vzroka ni možno vzročno odpraviti, zdravnik včasih predpiše tudi zdravila, ki lahko povečajo apetit. Vendar ta zdravila ne učinkujejo vedno in imajo lahko tudi neželene stranske učinke.
Ob zelo napredovali kronični bolezni so vzroki izgube apetita največkrat nepopravljivi, zato se bolnik ne odziva na zdravila za stimulacijo apetita. Takrat je pomembno prilagajanje bolnika in svojcev nastali situaciji in izogibanje konfliktnim situacijam znotraj družine ("siljenje" s hrano in tekočino...).
Kako si lahko pomagate sami?
- Jejte večkrat po malem - pet do šest manjših obrokov dnevno ter ob občutku lakote.
- Pripravite si manjše, lepo servirane porcije hrane.
- Poskusite zajtrkovati – največkrat je zjutraj apetit najboljši.
- Poskusite nove okuse in drugačno hrano kot običajno.
- Pri roki imejte priljubljene prigrizke za primer, da začutite lakoto.
- Hrani dodajte maslo, smetano, sir, oreške – vse to so dodatne kalorije.
- Tekočino uživajte med obroki namesto med samim hranjenjem – če namreč pijete med hranjenjem, vam bo to dalo še prej občutek sitosti.
- Če vas moti vonj po hrani, jejte hladne obroke in hrano, ki ne potrebuje kuhanja.
- Pred obroki se sprehodite zunaj ali po stanovanju – malo gibanja pred obroki lahko poveča apetit.
- Jejte v prijetni družbi, v prijetnem okolju – npr. ob glasbi, s prijatelji, družino.
- Kozarec vina pomaga pri prebavi in naredi obrok še prijetnejši.
- Če slabo okušate hrano, ji dodajte nekoliko več začimb, ki so po vašem okusu.
- Če imate kovinski okus v ustih, jejte s plastičnim jedilnim priborom, palčkami; hrano kuhajte/pecite v keramičnih posodah in ne v kovinskih.
- Skrbite za ustno higieno – redno ščetkanje in izpiranje ust lahko pomaga pri boljšem okušanju hrane.
Kaj narediti, če ne morete uživati čvrste hrane?
Tudi s tekočo hrano in raznimi tekočimi dodatki lahko vnesete dovolj hranljivih snovi.
Poskusite z naslednjim:
- Uživajte polnomastno mleko in jogurte, ki jih lahko obogatite z dodatki po vašem okusu.
- Uživajte sladoled po vašem okusu, lahko ga dodate tudi raznim jedem, pudingom, sadnim kašam.
- Pripravite raznovrstne juhe, ki jih pretlačite, da odstranite morebitne koščke.
- Uživajte prehranske dodatke, ki vam jih lahko predpiše vaš zdravnik.
Kaj narediti, če zaradi slabega apetita izgubljate telesno težo?
Posvetujte se z zdravstvenim osebjem, ki vas oskrbuje.
Običajno vam zdravnik svetuje ustrezne ukrepe, lahko pa vas napoti tudi v posvetovalnico za prehrano, kjer se boste pogovorili z dietetičarko. Pri njej dobite nasvete glede prehrane in skupaj oblikujete jedilnik.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtorja: Jana Pahole Goličnik, Maria Gloria Mehle
Svetujemo tudi:
Kaj je zaprtje?Zaprtje je pogosta prebavna težava, za katero je značilno težavno in/ali neredno odvajanje majhne količine trdega blata. Ker smo ljudje različni, ne moremo na splošno določiti, kaj je normalna pogostost odvajanja blata. Bolnik je zaprt, ko odvaja blato manj pogosto, kot je zanj običajno, ali manj kot trikrat tedensko. Kakšne težave imate lahko zaradi zaprtja?
|  |
Kakšni so vzroki za nastanek zaprtja?
Najpogosteje povzroča zaprtje več dejavnikov hkrati, kot so:
- majhna količina popite tekočine,
- pitje večje količine čaja in kave (poveča odvajanje seča in s tem povzroča izsušitev blata),
- hrana s premalo vlaknin,
- zmanjšana gibljivost,
- zanemarjanje poziva telesa k odvajanju, zaradi česar se blato izsuši in otrdi,
- nezmožnost iti na stranišče, ko občutimo potrebo po odvajanju blata,
- stres,
- pomanjkanje zasebnosti pri opravljanju potrebe,
- zdravila (npr. opioidna zdravila proti bolečinam, antidepresivi in zdravila za povečano izločanje seča, železovi in kalcijevi nadomestki),
- hemoroidi, ki povzročajo bolečino pri odvajanju blata,
- rak v predelu trebuha, ki oži svetlino črevesja,
- operacije v trebuhu, po katerih se lahko črevesje poleni.
Kaj lahko naredite za preprečitev zaprtja?
Zaprtje lahko preprečujete na različne načine. Pri izvajanju naslednjih ukrepov upoštevajte svoje zdravstveno stanje in se po potrebi posvetujte z zdravstvenim osebjem, ki vas oskrbuje:
- uživajte več vode (8 do 10 kozarcev na dan); izogibajte se pitju večje količine čaja in kave ter alkohola,
- pijte toplo tekočino, saj to pospeši delovanje črevesja,
- pijte napitke, ki vsebujejo magnezijeve soli, ali pa mineralno vodo z veliko magnezija, ki delujejo kot blago naravno odvajalo,
- postopno večajte količino zaužite hrane z vlakninami, kot je polnozrnat kruh, žitarice, sadje, zelenjava; nenadno povečanje uživanja vlaknin lahko povzroči napetost in nelagodje,
- predelano hrano, kot so siri in bel kruh, uživajte v majhnih količinah,
- poskusite vzpostaviti rutino odvajanja blata ob določenem času dneva; odvajanje blata se pri večini ljudi sproži eno do dve uri po vstajanju in zajtrku,
- ne zanemarite poziva telesa k odvajanju,
- ohranjajte fizično aktivnost,
- masirajte si trebuh v smeri urinega kazalca,
- jemljite zdravila za preprečevanje zaprtja po navodilih zdravnika; če vam je zdravnik predpisal redno jemanje odvajal, jih jemljite redno; če vam jih je predpisal pod določenimi pogoji, jih upoštevajte,
- uporabi plenic se po možnosti izognite - naravna drža na stranišču je najboljša.
Odvajanja beležite. Zapišite količino, barvo in čvrstost blata (npr. trdo, redko, normalno, tekoče) ter ali je bilo odvajanje težavno. Te informacije bodo za zdravnika in medicinsko sestro zelo koristne.
Kaj lahko naredite ob zaprtju?
Blago zaprtje lahko lajšate tako, da upoštevate nasvete, ki so navedeni zgoraj za preprečevanje zaprtja. Če kljub temu ne odvajate blata več kot tri dni, se posvetujte z zdravnikom.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Albina Bobnar
Soavtorji: Andrej Žist, Boštjan Zavratnik, Maria Gloria Mehle
Svetujemo tudi:
Ali bolnik z neozdravljivo boleznijo potrebuje telesno aktivnost?Vsekakor, mora pa biti prilagojena posameznikovemu zdravstvenemu stanju. Kako telesna aktivnost koristi?Telesna aktivnost pripomore k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju:
|  |
Kakšna telesna aktivnost je primerna?
Intenzivnost telesne aktivnosti je odvisna od bolnikove psihofizične kondicije in stanja neozdravljive bolezni v danem trenutku, zato naj se skozi čas spreminja. V obdobju, ko je bolezen v mirovanju, so primerne vse aktivnosti, ki bolniku koristijo in ga ohranjajo v dobri kondiciji. Z napredovanjem neozdravljive bolezni pa je smiselno aktivnosti sproti prilagajati trenutnemu stanju in počutju.
Koliko telesne aktivnosti?
Če že dolgo niste bili telesno aktivni, začnite postopoma, da se telo privadi. Začnite počasi in redno. To bo pomagalo, da se zmanjša okorelost in zakrčenost mišic in sklepov. Raje začnite z manj vajami in jih postopno dodajajte, kot da začnete takoj z vsemi vajami in ste ob tem pretirano utrujeni in zato razočarani.
Razumljivo je, da imate ob nekaterih dnevih več energije kot ob drugih. Zato prilagajajte obseg in intenzivnost vadbe vašemu počutju. Poslušajte svoje telo in se ustavite, ko je potrebno. Če začutite bolečino, se prav tako ustavite. Najdite ravnovesje med dolžino in intenzivnostjo vadbe. Če ste po npr. pol ure aktivnosti utrujeni in se utrujenost nadaljuje še dve uri po končani vadbi, je to znak, da prihodnjič skrajšate telovadbo za nekaj minut.
Le redna telesna aktivnost ima pozitivne učinke na telo.
Kje naj izvajam aktivnosti?
Da ste telesno aktivni, vam ni treba v telovadnico. Izberite vrsto aktivnosti, ki vam prinaša veselje in v kateri uživate, zato da jo boste lažje redno izvajali. To so lahko zgolj hoja po stopnicah, vrtnarjenje, igra z otroki, gospodinjenje. Druge možne vadbe: kolesarjenje, plavanje ali vodna aerobika, tai či, prilagojena joga, vadba na vozičku.
Ne pozabite na hojo. Hoja je najpreprostejša oblika telesne aktivnosti. Če hodite 10 minut na dan (oz. več, če zmorete) in to počnete redno, ste za svoje telo storili veliko. Hoja v naravi zmanjšuje stres in napetost.
Če ste vezani na invalidski voziček, to ne pomeni, da ne morete biti aktivni. Obstajajo načini vadbe, prilagojeni uporabnikom vozičkov (aerobika na stolu), in aktivnosti, kot npr. plavanje.
Tudi za bolnike, ki preživijo večji del dneva v postelji, je telesna aktivnost pomembna. Izvajajo lahko vaje, prilagojene ležečemu bolniku. Zmerni gibi bodo okrepili vaše mišice in preprečili okorelost rok in nog. Ohranjanje gibljivosti zagotavlja daljšo samostojnost pri aktivnostih, kot so prehranjevanje, oblačenje in skrb za osebno nego.
Vadite varno
Poskrbite, da boste ob telesni aktivnosti užili dovolj tekočine, zato da ne boste dehidrirali. Bodite telesno aktivni, tudi če niste razpoloženi. Če ste vrtoglavi, omotični, če vam je slabo ali začutite novo bolečino, vadbo ustavite. Odpočijte si in ponovno nadaljujte, ko težava preneha. Če težava ne mine, prenehajte z vadbo in se posvetujte z zdravstvenim osebjem, ki vas oskrbuje.
Ali lahko telesna aktivnost škoduje?
Pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot so npr. kostne metastaze ali zlomi kosti, je potrebna posebna pazljivost pri telesni aktivnosti. Kadarkoli ste v dvomih, ali je telesna vadba za vas primerna, se posvetujte z zdravnikom, medicinsko sestro ali fizioterapevtom, ki pozna vaše zdravstveno stanje.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtorci: Jana Pahole Goličnik, Sanja Đukić
Svetujemo tudi:
| Krvavitev pomeni iztekanje krvi iz žil v njihovo okolico. Bolnik lahko krvavi navzven, lahko pa tudi v notranjost telesa. Krvavitve se pojavijo pri 6–14 % bolnikov z napredovalo rakavo boleznijo. Kakšne so lahko krvavitve?Krvavitvam, ki se pojavijo nenadoma, pravimo akutne. Tiste, ki so bolj prikrite in dolgotrajnejše, imenujemo kronične. Večinoma se krvavitve pojavljajo v blagi obliki, vendar lahko kljub temu zmanjšujejo kakovost bolnikovega življenja. Do močnejših krvavitev prihaja redkeje. Če so prisotne motnje v strjevanju krvi, so lahko tudi dolgotrajnejše. Takšen dogodek za bolnika in svojce vedno pomeni stres. Krvavitve so lahko pričakovane ali nepričakovane. Pri bolnikih, pri katerih tumor vrašča v okolico žil, je večja verjetnost za večjo krvavitev. Kakšni so vzroki krvavitev?
|  |
Kakšni so znaki in simptomi krvavitev?
Znaki in simptomi se razlikujejo od bolnika do bolnika in se s časom lahko spreminjajo.
Možni znaki in simptomi krvavitve so:
- bledica,
- hitrejša zadihanost,
- splošna utrujenost,
- vrtoglavica,
- modrice po koži,
- drobne rdečkaste spremembe po koži ali na sluznicah (petehije),
- krvavitev iz nosu, ustne sluznice, dlesni,
- izkašljevanje krvi,
- bruhanje krvi,
- krvavitev iz črevesja (temno blato ali sledi krvi v blatu),
- krvavitev iz sečil (temen ali rdeč urin),
- krvavitev iz rodil pri ženskah.
Kaj lahko naredim ob krvavitvi?
Kadar gre za kronično ali manjšo krvavitev, se glede najprimernejšega ukrepanja posvetujte z zdravstvenim osebjem, ki vas oskrbuje. Kadar je potrebno, vam bo zdravnik svetoval glede možnosti zdravljenja (zdravila, nadomeščanje krvnih pripravkov…) .
Kadar gre za akutno (masivno) krvavitev, je pomembno, da:
- ostanete mirni (kolikor je le mogoče),
- ob izkašljevanju ali bruhanju krvi bolnika posedete ali obrnete na bok,
- kadar gre za krvavitev iz kože, pritisnete na mesto krvavitve; nekatere krvavitve se bodo tako same zaustavile.
Pomembno je, da se o možnosti pojava krvavitve in o ukrepih ob takem dogodku pogovorite z lečečim zdravnikom. Kadar je velika verjetnost za hudo, akutno in masivno krvavitev, se že v naprej pripravite (priporočamo uporabo temnejših rjuh, pižame).
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtorci: Darja Plank, Albina Rezar Planko
Svetujemo tudi:
Za bolnika v paliativni oskrbi je zelo pomembno, da je čist, negovan in urejen. Ob tem, ko sam skrbi zase ali mu pri tem pomagajo drugi, se obenem tudi dobro počuti. Kako se pripravimo na negovanje?Pred negovanjem pripravimo vse potrebne pripomočke in primeren prostor. Če je mogoče, negovanje izvedemo v kopalnici, sicer pa se odločimo za izvajanje v postelji. Posebno pozornost posvetimo varnosti bolnika in negovalca. |  |
Pazimo, da bolnik ne zdrsne ali pade, da preprečimo poškodbe. Če predvidevamo, da bi negovanje bolnika lahko bolelo, naj pol ure prej vzame odmerek predpisanega zdravila proti bolečinam.
Nega ustne votline
Z dobro in redno nego ustne votline skrbimo za zdravje zob, vzdržujemo vlažnost ustne sluznice in ustnic, preprečujemo nastanek oblog in vnetja ter zadah.
Zobe umivamo zjutraj in zvečer vsaj dve minuti z mehko zobno ščetko in zobno pasto. Dobro očistimo vse zobne površine, vendar smo pri tem dovolj nežni, da ne poškodujemo dlesni. Z zobno ščetko izvajamo potege od mesta, kjer se stika zob z dlesnijo proti grizni ploskvi zoba, to je v smeri rasti zob.
Če ima bolnik zobno protezo, jo po vsakem obroku splaknemo pod tekočo mlačno vodo. Vsaj enkrat na dan jo temeljito očistimo z mehko zobno ščetko in tekočim milom. Lahko pa za čiščenje zobne proteze uporabimo tablete, ki jih raztopimo v vodi, kamor namočimo protezo vsaj za 10 minut. Učinkovito je tudi namakanje zobne proteze preko noči v desetodstotnem vinskem kisu, ki raztaplja trde obloge in preprečuje glivične okužbe. Tudi ustno sluznico splaknemo po vsakem obroku in jo vsaj enkrat na dan očistimo z namočeno gazo ali čistilnimi gobicami.
Ustnice namažemo. Uporabimo npr. vazelin, olivno olje, kakavovo maslo, kokosovo maščobo.
Nega kože
Z umivanjem kože odstranjujemo z nje izločke in vidno umazanijo, z uporabo različnih krem in losjonov pa kožo zaščitimo in krepimo. Tako preprečujemo nastanek neprijetnih vonjav, okužb in ran ter izboljšujemo telesno prekrvavitev.
Kožo, zlasti na obrazu, rokah, spolovilu in zadnjičnem predelu, umijemo vsakodnevno. Dodatna nega je potrebna ob izločanju in prekomernem potenju. Roke umivamo tudi večkrat na dan, npr. po uporabi stranišča in pred obroki.
Skrbimo, da je koža čista in primerno vlažna.
Kožo umivamo z vodo in nevtralnim milom, ki ga dobro speremo. Za lažje spiranje lahko napravimo blago milnico tako, da v posodi milo razredčimo z vodo. Za umivanje obraza mila ne uporabljamo. Kožo nežno in dobro osušimo.
Mesta, kjer je koža prekomerno suha (običajno komolci, pete, podplati), navlažimo s kremo (npr. olivno olje v belobazi).
Koža je pogosto prekomerno vlažna na nekaterih predelih telesa, kot so kožne gube (npr. dimlje in pri ženskah predel pod prsmi), pazduhe ter predeli med prsti. Te predele nežno umijemo in osušimo ter jih po možnosti za nekaj časa izpostavimo zraku. Kožne gube namažemo z zaščitno kremo (npr. ognjičeva krema ali hladilno mazilo).
Pri bolnikih z inkontinenco kožo na predelu spolovila in zadnjice namažemo z zaščitno kremo.
Kožo lahko masiramo s hladilnim gelom. Pordelih predelov ne masiramo. Nega in masiranje kože potekata v smeri proti srcu.
Izogibamo se drgnjenju kože.
Nega sluznice zunanjih spolovil
Intimni predel je posebej izpostavljen okužbi, zato mu namenjamo posebno pozornost.
Sluznico spolovila umivamo z vodo in nevtralnim milom ali milom za intimno nego.
Pazimo, da:
- pri ženski: razpnemo sramne ustnice ter umivamo in brišemo z enkratnimi potegi, od nadsramja proti zadnjiku;
- pri moškem: pomaknemo kožico spolnega uda prek glavice, glavico temeljito speremo, odstranimo izloček, ki se nabira za kožico, in kožico pomaknemo nazaj prek glavice.
Urinski kateter
Pri bolniku, ki ima vstavljen urinski kateter, izvajamo intimno nego večkrat dnevno. Urinski kateter umivamo tako, da ga z eno roko pridržimo, z drugo pa ga z umivalno krpico umivamo krožno, stran od spolovila.
Nega las in lasišča
Če je bolnik slabo pokreten ali nepokreten, lahko tudi lase in lasišče negujemo v postelji.
Nega las in lasišča.
Dodatni nasveti
Ko človek resneje zboli, pogosto ne zmore sam skrbeti zase. Pogosto so bolnikovi bližnji svojci najboljši negovalci, vendar ne imejte slabega občutka, če ne zmorete kot svojec storiti vsega ali kot bolnik sprejeti vsega. V pogovoru poiščite najboljšo rešitev. Skrb za bolnika naj bo porazdeljena. V pomoč so lahko vključeni sorodniki, sosedje in prijatelji ter negovalne službe.
- Nasveti za bolnike
pomagajo.
Tistim, ki za vas skrbijo, izrazite svoje potrebe, želje, strahove in skrbi ter upoštevajte njihove.
- Nasveti za negovalce
prilagodite se bolnikovemu ritmu, spodbujajte ga.
Pomagajte si s pripomočki, kot je bolniška postelja, ki olajšajo negovanje vam in bolniku.
Bodite pozorni na bolnikovo zasebnost.
V čim večji meri upoštevajte bolnikove navade in želje. Če bolnik odklanja negovanje, skušajte
spoznati, zakaj. Morda ga boli, ga je sram, ima slabe prehodne izkušnje ali preživlja krizo.
Med negovanjem opazujte kožo in sluznice. Če opazite spremembe, obvestite medicinsko sestro ali zdravnika.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Svetujemo tudi:
- Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih. Alojzija Fink, Patricija Valentina Kobilšek.
- DOMAČA NEGA, Fink Alojzija, Mohar Pjerina, Sečnik Anica, Cejska Moharjeva družba, 2014
Kaj je razjeda zaradi pritiska in kako nastane?Razjeda zaradi pritiska (v nadaljevanju razjeda) ali preležanina je pogost zaplet pri ljudeh z omejeno gibljivostjo. Pogosto prizadene bolnike s kronično oz. napredovalo boleznijo in starejše osebe. Opredelimo jo kot lokalno omejeno poškodbo kože in/ali spodaj ležečih tkiv. Glavni vzrok za nastanek razjede je dlje časa trajajoči povečan pritisk, ki mu je izpostavljeno tkivo, običajno na mestih, kjer so kostne štrline (npr. trtica, kolk, peta). |  |
Povečan pritisk nastane, če sedimo ali ležimo dlje časa v nespremenjenem položaju. Kostne štrline pritiskajo na tkivo od znotraj. Če je na zunanji strani podlaga trda, skozi stisnjeno tkivo ni krvnega pretoka, kar povzroči odmrtje celic.
Povečan pritisk lahko nastane tudi zaradi obleke, rjuhe ali drugega trdega predmeta (npr. urinski kateter, infuzijska cevka), ki pritiska na kožo.
Povečan pritisk lahko nastane tudi zaradi obleke, rjuhe ali drugega trdega predmeta (npr. urinski kateter, infuzijska cevka), ki pritiska na kožo.
Razjedo lahko povzročita tudi sila trenja in strižna sila. Strižna sila nastane ob neprimernem polsedečem ali sedečem položaju v postelji, ko trup bolnika drsi proti vznožju postelje. Sila trenja zadržuje zunanje plasti kože ob podlagi, medtem ko se globlji predeli kože in podkožja lahko premikajo. To povzroči stisnjenje žil in poškodbo tkiva. Do strižne sile lahko pride tudi pri bolniku, ki sedi na stolu ali na invalidskem vozičku.Okvara tkiva lahko začne nastajati hitro, tudi manj kot v dveh urah.
Kateri bolniki so za nastanek razjede bolj ogroženi?
Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek razjede, med drugimi, so:
- nesposobnost gibanja ter zaznavanja pritiska in bolečine,
- nepravilni položaji bolnikovega telesa med sedenjem ali ležanjem, neprimerna oblačila,
- pomanjkljiva higiena kože,
- stalno vlažna koža kot polsedica uporabe plenic,
- nizka ali visoka telesna teža. Tako zelo suhi, kot prekomerno prehranjeni bolniki so dodatno ogroženi,
- dehidracija,
- starost, ki prinaša številne spremembe v koži, ki povzročajo večjo ranljivost, pojavijo se motnje zavesti, ki vplivajo na možnost hranjenja in obračanja, nastopi inkontinenca, slabše zaznavanje pritiska in bolečine ter moteno sporazumevanje,
- bolezni, ki povzročajo spremembe v presnovi, slabo prehranjenost tkiva, slabo prekrvavitev, motnje v dihanju, padec odpornosti, oslabelost,
- slabo psihično počutje, pomanjkanje motivacije, stres.
Kako se razjeda pokaže na telesu?
Najprej na koži nastane rdečina, ki na pritisk s prstom pobledi. Koža še ni okvarjena.
Začetna razjeda se pokaže kot rdečina, ki na pritisk s prstom ne pobledi.
Če ogrožen del ne razbremenimo pritiska, nastane nato površinska poškodba kože (mehur ali odrgnina).
Ob nadaljnjem pritisku nastane rana, ki napreduje v globino.
Če razjedo povzroči strižna sila se na površini telesa, običajno na križu ali v sedničnem predelu, najprej pojavi zgubana koža. Če sila deluje dlje časa, nastane okvara v globini tkiva in se rana lahko pokaže šele naslednji dan.
Zakaj in kako jih preprečujemo?
Razjede so boleče, težko jih zdravimo in povečajo nevarnost okužbe.
Ukrepe za preprečevanje razjed, ki jih bomo navedli, prilagajamo bolnikovim zmožnostim, željam in drugim potrebam. Glavni cilj ukrepov ni nepoškodovana koža, ampak čim boljša kakovost življenja.
a) OPAZOVANJE
- Kožo pregledujemo vsak dan, posebno bolj ogrožena mesta (glej slike). Če nastane rdečina, kožo opazujemo pogosteje.
- Če opazimo spremembo na koži, iščemo vzrok in ga po možnosti odstranimo.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik leži na hrbtu.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik leži na boku.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik sedi.
b) SKRB ZA HIGIENO KOŽE
a) Hrbtni položaj
Hrbtni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Skrbimo, da je koža čista in primerno vlažna.
- Kožo negujemo z rednim umivanjem. Uporabljamo toplo, ne prevročo vodo in nevtralno milo. Kožo dobro speremo in osušimo, vendar je ne drgnemo.
- Suhe predele kože nežno namažemo z vlažilno kremo.
- Pri bolnikih z inkontinenco kožo na predelu spolovila in zadnjice namažemo z zaščitno kremo.
- Ogroženih mest za nastanek razjede in že pordelih mest ne masiramo.
c) USTREZNA PREHRANJENOST IN VNOS TEKOČIN
- Skrbimo za čim bolj uravnoteženo prehrano in primeren vnos tekočin, v skladu z bolnikovimi željami in njegovim stanjem.
- Če bolniku ustreza, mu ponudimo prehranska dopolnila, po dogovoru z zdravnikom.
d) GIBANJE IN PRIMERNA LEGA TELESA TER UPORABA PRIPOMOČKOV ZA RAZBREMENITEV
PRITISKA
- Skrbimo za bolnikovo gibanje.
- Ukrepi ob sedenju:
Pred posedanjem v postelji z nogami navzdol, na rob postelje položimo v širši trak zloženo rjuho ali brisačo. Nato se bolnik posede tako, da je trak nameščen pod stegni. Na ta način preprečujemo drsenje navzdol ter omogočamo udobno in stabilno sedenje.
Na stol namestimo primerno blazino (ne z obliko obroča). Na invalidski voziček namestimo posebno razbremenilno blazino ali krzneno podlogo iz naravnega ovčjega krzna.
Bolnik naj ne sedi na trdih predmetih (kot so urinski kateter, infuzijske cevke).
Bolnik naj sedi čim bolj vzravnano. Če se stopali ne dotikata tal, jih podpremo z oporo za stopala (kot je npr. pručka).
Med sedenjem naj slabo pokreten bolnik premika ude na 15 do 30 minut. Nagiba naj se na eno in drugo stran. Če ima dovolj moči v rokah, naj se privzdigne s sedišča.
Če se med sedenjem bolnik premalo giblje (kar dokazuje nastanek rdečine), čas sedenja omejimo, običajno na eno uro.
- Ukrepi ob ležanju:
Bolnik naj se v postelji čim več sam giblje in obrača. Že majhne spremembe lege telesa so zelo koristne. Pri bolniku, ki se premalo giblje in obrača (kar dokazuje nastanek rdečine) ali tega ne zmore, kožo razbremenimo pritiska.
Bolnika spodbujamo, da se giblje in obrača, oziroma mu pri tem pomagamo. Običajno zamenjamo bolnikovo lego na vsaki dve uri, vendar je treba napraviti načrt menjave lege, ki je odvisen od potreb posameznika in od kakovosti ležišča. Načrt mora upoštevati tudi bolnikovo potrebo po spanju, čas za obroke in obiske. Svetujemo vam, da ga napravite skupaj z medicinsko sestro in da uvedete beleženje menjave lege.
Če predvidevamo, da bi premikanje bolnika bolelo, naj pol ure prej vzame odmerek predpisanega zdravila proti bolečinam.
Na posteljo lahko namestimo posebno razbremenilno blazino ali –še posebej če bolniku razbremenilna blazina ne ustreza – krzneno podlogo iz naravnega ovčjega krzna.
Menjavanje lege je ob tem še vedno zaželeno, lahko pa jo izvajamo manj pogosto.
Poznamo več vrst razbremenilnih blazin. Njihov namen je, da zmanjšajo pritisk na podlago in razporejajo telesno maso bolnika.
Za informacije glede možnosti izposoje razbremenilne blazine se obrnite na vašega izbranega osebnega zdravnika.
Kako pomagamo bolniku pri spreminjanju položajev v postelji?
- Pri pomikanju bolnika poskrbimo za svojo varnost. Posvetujte se s fizioterapevtom, medicinsko sestro ali zdravnikom o pravilnem dviganju in pomikanju bolnika.
Kadar je bolnik nemočen, poiščemo, če je le mogoče, pomoč še ene osebe.
Pomembno je, da je hrbtenica negovalcev zravnana. Posteljo v ta namen dvignemo do primerne višine.
- Bolnik naj pri spreminjanju položajev po svojih močeh pomaga. Razložimo mu, kaj bomo naredili in kako lahko sodeluje.
- Pri pomikanju po postelji bolnika ne vlečemo, ampak ga privzdignemo nad površino postelje. S tem preprečimo trenje, ki kožo poškoduje.
- Pripomočki, kot je ťrjuha obračalkaŤ, nam lahko pri pomikanju bolnika pomagajo. Uporabljamo jih predvsem pri negibnih bolnikih in pri tisih, ki imajo bolečine pri dotikanju in obračanju.
Rjuho zložimo na štiri dele in jo namestimo pod bolnika tako, da sega od lopatic do medenice ali do stegen. Bolnikove roke prekrižamo čez prsni koš. Rjuho obračalko primemo tik ob bolniku in z usklajenimi gibi premikamo bolnika v želeno smer.
Po pomikanju bolnika rjuho obračalko izpod njega odstranimo, če je to izvedljivo in ni to zanj preobremenjujoče.
- Rjuha in obleka pod bolnikom naj bo napeta, brez gub. Bolnik naj ne leži na trdih predmetih (kot so urinski kateter, infuzijske cevke).
- Pri urejanju položajev uporabljamo blazine različnih velikosti in svitke, ki so narejeni iz mehkejših materialov, kot so pena, oblečena v prevleko, brisače in naravno krzno. Z njimi poskrbimo, da so krivine hrbtenice in okončin v naravnem položaju. Skrbimo tudi, da kostne štrline (npr. notranji strani kolen ali gležnjev) ne pritiskata druga ob drugi ter da peti ne pritiskata ob podlago.
- Pri menjavanju lege uporabljamo izmenično različne položaje: hrbtni, levi in desni polbočni oz. bočni, polsedeči, sedeči ter, če bolniku ustreza, trebušni. Položaje izbiramo glede na želje in stanje bolnika.
- Pri bolniku, ki ima na kostni štrlini rdečino, se – dokler rdečina traja – izogibamo nameščanju v položaj, ki bi ogrožen del dodatno obremenil s pritiskom, razen če ta položaj bolniku odgovarja.
a) Hrbtni položaj
Hrbtni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Bolnik leži na sredini postelje. Pod glavo in lopatici mu namestimo vzglavno blazino.
- Z manjšim svitkom ali tanjšo blazinico lahko podložimo ledveni del hrbtenice.
- Pod kolena in meča namestimo blazino tako, da peti ne pritiskata ob podlago.
- Stopali, če je potrebno, podpremo z mehko blazino, da ne padata.
- Roki lahko udobno podložimo z manjšimi blazinami.
b) Bočni položaj
Bočni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
c) Polbočni položaj
Polbočni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
Bočni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Vzravnamo ležišče.
- Bolnika pomaknemo na nasprotni rob postelje (če ga bomo npr. obrnili na desni bok, ga pomaknemo na levi rob postelje).
- Bolniku skrčimo kolena in roko položimo čez trup. Primemo ga za skrčena kolena in pod lopatico ter ga obrnemo – vedno proti sebi – na bok. Na bok ga lahko obrnemo tudi s pomočjo rjuhe obračalke.
- Pod glavo namestimo majhno blazino, da je podprt vrat in hrbtenica vzravnana.
- Pazimo, da je rama, na kateri bolnik leži, sproščena. V ta namen jo rahlo spodmaknemo naprej.
- Primerno veliko blazino bolniku lahko podložimo za hrbet.
- Spodnjo nogo zravnamo v črti hrbtenice ali jo rahko skrčimo.
- Zgornjo nogo podložimo z blazino pod koleno in gleženj, da je stegnenica v višini medenice.
- Pod zgornjo roko podložimo blazino, da roka počiva.
Pri bočnem položaju pod kotom 90 stopinj, sta kolk in rama zelo obremenjena. Če bolniku to ustreza, izbiramo raje polbočni položaj.
c) Polbočni položaj
Polbočni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Vzravnamo ležišče.
- Pod glavo namestimo manjšo blazino.
- Bolniku skrčimo kolena. Obrnemo ga na bok, kot pri bočnem položaju.
- Pod hrbet podložimo blazino tako, da bolnik leži na njej pod kotom 30-40 stopinj.
- Bolnik lahko pokrči nogi v kolenu. Blazino podložimo pod zgornjo nogo tako, da na njej leži cela noga.
- Zgornja roka počiva na telesu ali na blazini, ki smo jo podložili pod hrbet.
d) Sedeči in polsedeči položaj
Sidro preprečuje drsenje bolnika proti vznožju postelje in nastanek strižne sile
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
Sidro preprečuje drsenje bolnika proti vznožju postelje in nastanek strižne sile
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Če je bolnik zdrsel proti vznožju postelje, vzravnamo ležišče in bolnika pomaknemo proti vzglavju postelje. Če ima bolnik dovolj moči v rokah, si lahko pri pomikanju pomagamo s trapezom. Če bolnik zmore, naj skrči kolena in se sočasno z našim potegom odrine z nogami.
- Rjuho ali večjo brisačo zvijemo v širši trak, ki mu pravimo ťsidroŤ. Pacient skrči kolena. Pod sednični del mu namestimo ťsidroŤ. S tem preprečimo drsenje telesa proti vznožju postelje.
- Pod kolena in meča namestimo blazino tako, da peti ne pritiskata ob podlago.
- Dvignemo vzglavje, da dosežemo polsedeč ali sedeč položaj. Pri polsedečem položaju dvignemo vzglavje največ do 30 stopinj.
- Pri polsedečem položaju namestimo vzglavno blazino tako, da podpira vrat. Pri sedečem položaju pomaknemo vzglavno blazino nižje pod hrbet, da podpira hrbtenico, bolnik pa lahko prosto premika glavo.
- Stopali, če je potrebno, podpremo z mehko blazino, da ne padata.
- Roki udobno podložimo z manjšimi blazinami, da počivata.
Ko smo bolnika namestili v določen položaj, ga vedno vprašamo po počutju.
Kljub upoštevanju teh ukrepov razjeda lahko nastane kot posledica sprememb v delovanju celotnega telesa, do katerih pride ob napredovali bolezni.
Obvestite zdravnika ali medicinsko sestro:
a) če na koži opazite rdečino, ki ne izgine, mehur, odrgnino ali rano,
b) če potrebujete pomoč pri načrtovanju in izvedbi menjave bolnikove lege.
Svetovali vam bodo o dodatnih možnostih za preprečevanje nastanka ali napredovanja razjede oz. o opustitvi določenih ukrepov na račun bolnikovega udobja.
Kje lahko pridobite več informacij?
Avtor: Maria Gloria Mehle
Soavtorji: Mateja Lopuh, Dragica Tomc, Anica Sečnik
Svetujemo tudi:
- DOMAČA NEGA, Fink Alojzija, Mohar Pjerina, Sečnik Anica, Cejska Moharjeva družba, 2014. Priročnik dopolnjuje DVD v katerem je nazorno prikazano, kako pomagamo bolniku pri gibanju.
Kaj je limfedem?Limfedem pomeni nabiranje tekočine v medceličnem prostoru zaradi motenega odtoka limfe po mezgovnicah in se kaže kot otekanje enega ali več delov telesa. Kakšni so vzroki za nastanek limfedema?Vzrok za nastanek limfedema je moten odtok limfe, ki pri bolnikih nastane predvsem zaradi:
|  |
Kakšne težave lahko nastopijo zaradi limfedema?
Poleg otekline je lahko prisotna tudi bolečina, omejena sposobnost gibanja, okvara kože in podkožnega tkiva ter s tem večja možnost nastanka okužbe. Ob tem lahko v prizadetem delu telesa občutite napetost, težo in odrevenelost. Lahko se spremeni telesna podoba in zmanjša funkcionalna sposobnost prizadetega dela telesa, kar ima lahko negativen vpliv na vaše psihosocialno počutje. Pojavijo se lahko tudi težave z izbiro primernih oblačil in obutve.
Limfedem kot kronično obolenje
Limfedem je pri večini bolnikov kroničen, vendar lahko pogosto njegove posledice vsaj delno omilimo. Zdravljenje limfedema je usmerjeno v lajšanje neugodja (zmanjševanje otekline, bolečine, občutka napetosti...) in preprečevanje poslabšanj (preprečevanje napredovanja otekline, pojava okužb...).
Priporočila za zmanjševanje otekline
Z zmanjšanjem otekline se posledično izboljšajo drugi simptomi, ki so posledica limfedema, npr. bolečina, okvara kože, gibljivost...
- Uporabljajte kompresijska oblačila ali povoje. Le ti zmanjšajo otekline, tako da, zmanjšajo arterijski pretok v medcelični prostor in s tem zastajanje beljakovin, ob gibanju in blagih vajah pa izboljšajo delovanje mišic kot črpalke, ki izboljšajo pretok v venah in mezgovnicah. Kompresijska oblačila ali povoji se naj udobno prilagajajo udu (naj ne bodo prerahlo ali pretesno nameščeni). Priporočljivo je, da ude čez dan povijete, ponoči pa kompresijska oblačila ali povoje odstranite.
- Vzdržujte, če je le mogoče, čim bolj primeren položaj (dvignjen nad nivo srca) prizadetega uda (npr. ležite na postelji s podloženimi nogami ali rokami, izogibajte se dolgotrajnemu sedenju na stolu itd.). S tem se vzpodbuja drenaža in zmanjša tvorjenje limfe (zmanjša se kapilarni pritisk ter poveča pretok skozi vene).
- Izvajajte blago telesno aktivnost in se izogibajte večjim obremenitvam (npr. nošenje težjih predmetov, izvajanje prekomerne telesne vadbe, ponavljanje istih gibov).
Priporočamo: - da večkrat na dan izvajate raztezne vaje, saj s tem vzdržujete obseg mobilnosti,
- da večkrat na dan globoko dihate s trebuhom,
- da greste na sprehod (hoja), kolesarite, plavate,
- da pred izvajanjem vaj in gibanjem uvedete primeren čas ogrevanja in ohlajevanja, saj s tem preprečite poslabšanje stanja ali dodatno otekanje,
- da normalno opravljate vsakodnevne aktivnosti, ob čemer prizadeti ud aktivno uporabljate,
- če ne morete izvajati aktivnih vaj, priporočamo, da vam bližnji pomagajo s pasivnimi vajami (npr. razgibavanje prizadetega uda itd.).
- Zdravnik vam lahko predpiše terapijo z ročno limfno drenažo, ki pa jo mora izvajati ustrezno usposobljen terapevt.
Priporočila za nego kože
Limfedem lahko povzroči suhost in razdraženost kože. Z dobro in skrbno nego prizadetega dela telesa lahko izboljšamo občutek neugodja in zmanjšamo nevarnost pojava okužb.
Priporočamo:
- dnevno umivanje prizadete kože,
- izogibanje milom, ki kožo dodatno izsušijo,
- vzdrževanje prožnosti kože z uporabo vlažilnih (emolientnih) krem,
- uporabo blagih mil, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov (parfumov, itd.),
- kožo med prsti po umivanju dobro osušite.
Priporočila za preprečevanje pojava okužb
Najpogostejši zaplet, ki se limfedemu lahko pojavi je okužba. Ker je limfa bogata z beljakovinami, predstavlja idelano gojišče za razvoj bakterij. Razpoke na koži (pogosto nevidne) omogočajo bakterijam nemoten vstop v mezgovnice in s tem razvoj okužbe. Okužba pa preko vnetja vodi v dodatno brazgotinjenje, kar povzroči dodatne poškodbe v mezgovnicah ter okolnem tkivu in s tem še poslabša otekanje prizadetega dela telesa.
Najpogostejši simptomi, ki spremljajo okužbo so povišana telesna temperatura, utrujenost, oslabelost in slabost. V tem primeru je nujno potrebno zdravljenje z antibiotiki (proti bakterijski okužbi) in/ali antimikotiki (proti glivični okužbi).
Priporočamo:
- da poskrbite za dobro in skrbno nega prizadete kože,
- da ste pozorni na pojav razpok, rdečine ali luščenja na koži med prsti, saj so lahko znak glivične okužbe kože.
Preventivni ukrepi pri limfedemu
Namen preventivnih ukrepovi pri limfedemu je zaščita pred nenamernimi poškodbami. Te lahko povzročijo okužbe kože, ki lahko vodijo v dodatne poškodbe v limfnem sistemu in okolnemu tkivu, kar še poslabša limfedem.
Priporočamo:
- da pri kuhanju, pomivanju ali vrtnarjenju zaščitite roke z zaščitnimi rokavicami in dolgimi rokavi;
- da vedno nosite zaščitna obuvala in ne hodite bosi;
- da se izogibate prekomerni toploti (vroča kopel) in možnosti nastanka sončnih opeklin (zadržujte se v senci in uporabljajte kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem);
- da na prostem uporabljate kreme ali razpršila za odganjanje mrčesa, kar prepreči pike insektov;
- da pri britju uporabljate električni brivnik, po britju pa razkužilo za občutljivo kožo.
Kaj storiti ob ureznini ali odrgnini?
Če pride do ureznine ali odrgnine, je treba prizadeto območje takoj umiti, razkužiti ter namestiti sterilno gazo.
Kaj storiti ob pojavu šena (bakterijske okužbe kože)?
Rdečina, ki se širi, hujše bolečine v prizadetem udu, povišana telesna temperatura in mrzlica so znaki bakterijske okužbe kože in podkožja (šen). Ob pojavu šena je potreben pregled pri zdravniku in zdravljenje z antibiotiki.
Dodatna priporočila
Priporoča se, da se medicinsko tehničnim posegom (npr. merjenje krvnega pritiska, odvzem krvi, vstavitev kanile, aplikacija zdravil, itd.) na prizadetem udu izogibamo. Sploh zdravila, ki se jih navadno daje v kožo, podkožje ali mišice, se naj ne aplicirajo v prizadeti ud. Zaradi motenega odtoka limfe je absorpcija zdravil v krvni obtok motena ali zakasnjena.
Priporočila v primeru iztekanja limfe
Pri limfedemu se lahko pojavi iztekanje limfe skozi kožo (limforeja). Navadno se pojavi, ko se koža naglo razširi ob čemer nastanejo razpoke, iz katerih teče limfa. To predstavlja veliko nevarnost za pojav okužbe.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko
sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Boštjan Zavratnik
Soavtorji: Edita Rotner, Mojca Simončič Godnič
Svetujemo tudi:
Zdrava ustna sluznica je zelo pomembna, saj ima poškodovana neugoden vpliv na bolnika (predvsem na hranjenje in vnos hranil). Cilj nege ust, ki ga želimo doseči je vzdrževanje ustnic in ustne sluznice čiste, mehke in nepoškodovane kolikor je to mogoče, ter redno odstranjevanje oblog in drugih ostankov v ustih. Eden najpogostejših problemov s katerim se soočamo v paliativni oskrbi je suhost ust. Kaj je suhost ust?Suhost ust (kserostomija) je subjektiven občutek suhih ust zaradi zmanjšanega izločanja sline. |  |
Kako pogosto se pojavi suhost ust?
Suhost ust prizadene okrog 80 % bolnikov z napredovalo boleznijo in praktično vse bolnike v zadnjem obdobju življenja.
Kateri so najpogostejši vzroki za pojav suhosti ust?
Vzroki za pojav suhosti ust so lahko:
- zmanjšano izločanje sline,
- razjede ustne sluznice,
- lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija)
- ter še nekateri drugi dejavniki.
Ti vzroki so navadno medsebojno prepleteni, kar še poslabša občutek suhosti ust.
Zmanjšano izločanje sline je lahko posledica operativnega posega (odstarnitve slinavk) ali obsevanja v predelu glave in vratu (poškodba slinavk zaradi obsevanja), okužbe ali vnetja, zmanjšane funkcije ščitnice, učinka zdravil (predvsem antimuskariniki (antiholinergiki), opioidi, diuretiki,idr.) idr.
Razjede ustne sluznice se lahko pojavijo pri obolenjih, ki vplivajo na odpornost (imunski sistem) posameznika. Najpogosteje se pojavijo pri raku in zaradi zdravljenja raka (stomatitis povezan z nevtropenijo, kot posledica zdravljenja s citostatiki).
Lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija) je lahko posledica neješčnosti ali izgube apetita, bruhanja, driske, povišane telesne temperature, aplikacije kisika brez vlažilca, dihanja skozi usta, izločanja nenormalno velike količine urina, sladkorne bolezni, krvavitve ter oteženega požiranja.
Ostali dejavniki, ki lahko povzročijo suhost ust, so depresija, anksioznost, bolečina, pitje kave in alkohola ter kajenje.
Slina je brezbarvna, motna, penasta, lepljiva tekočina brez vonja in okusa, vsebuje, elektrolite, mucin, amilazo, imunoglobuline in druge serumske beljakovine, levkocite, epitelijske celice, encime, idr. Proizvajajo jo trije pari velikih žlez slinavk in številne male žleze slinavke v ustni sluznici, v tankem filmu prekriva ustno sluznico in zobe. (Slovenski medicinski slovar)
Slina ima naslednje pomembne naloge:
Zmanjšano izločanje sline je lahko posledica operativnega posega (odstarnitve slinavk) ali obsevanja v predelu glave in vratu (poškodba slinavk zaradi obsevanja), okužbe ali vnetja, zmanjšane funkcije ščitnice, učinka zdravil (predvsem antimuskariniki (antiholinergiki), opioidi, diuretiki,idr.) idr.
Razjede ustne sluznice se lahko pojavijo pri obolenjih, ki vplivajo na odpornost (imunski sistem) posameznika. Najpogosteje se pojavijo pri raku in zaradi zdravljenja raka (stomatitis povezan z nevtropenijo, kot posledica zdravljenja s citostatiki).
Lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija) je lahko posledica neješčnosti ali izgube apetita, bruhanja, driske, povišane telesne temperature, aplikacije kisika brez vlažilca, dihanja skozi usta, izločanja nenormalno velike količine urina, sladkorne bolezni, krvavitve ter oteženega požiranja.
Ostali dejavniki, ki lahko povzročijo suhost ust, so depresija, anksioznost, bolečina, pitje kave in alkohola ter kajenje.
Kaj je slina in za kaj je pomembna?
Slina je brezbarvna, motna, penasta, lepljiva tekočina brez vonja in okusa, vsebuje, elektrolite, mucin, amilazo, imunoglobuline in druge serumske beljakovine, levkocite, epitelijske celice, encime, idr. Proizvajajo jo trije pari velikih žlez slinavk in številne male žleze slinavke v ustni sluznici, v tankem filmu prekriva ustno sluznico in zobe. (Slovenski medicinski slovar)
Slina ima naslednje pomembne naloge:
- vlaženje in čiščenje ust,
- antimikrobno delovanje (preprečuje karies),
- pomoč pri žvečenju, prebavi in požiranju hrane ter
- vzdrževanje mineralizacije zob.
Kakšne težave se lahko pojavijo zaradi suhosti ust?
- Žvečenje in požiranje postane oteženo (disfagija) ter boleče (odinofagija), pojavi se okvara okusa, kar skupaj vodi v pomanjkanje ali izgubo apetita (anoreksija).
- Prisoten je lahko občutek žeje in neugodja.
- Pojavi se lahko prizadetost dlesni in zobovja z razjedami in propadom zobovine (karies) ter infekcije (najpogosteje kandidiaza).
- Pojavi se lahko otežen govor z bistvenim zmanjšanjem komunikacijskih sposobnosti, kar lahko povzroča dodatne psihosocialne težave.
Kakšni so ukrepi za lajšanje suhosti ust?
Najpriporočljivejši ukrepi za lajšanje suhosti ust so:
- Ustno sluznico negujte z uporabo mehke zobne ščetke ali gobice na palčki ter navadne vode ali nesladkanega kamiličnega čaja ali fiziološke raztopine.
- Ustnice negujte z uporabo balzama za ustnice.
- Občutek suhosti ust blažite s pogostimi požirki navadne ali mineralne vode oziroma kakšnih drugih napitkov, ki so vam všeč – navadno najbolje prijajo ohlajene pijače, saj blagodejno delujejo na izsušeno ustno sluznico.
- Uživajte majhne rezine ledu (najbolje na palčki) ali sladoled za lizanje. Pozor: ker se ob tem lahko pojavijo ozebline ustne sluznice, lahko posamezne rezine ledu zavijete v gazo ali drugo tanko krpico in tako preprečite neposreden stik z ustno sluznico.
- Uporaba umetne sline je koristna. Uporabljate jo lahko v obliki razpršila, gela ali ustne vodice. Izdelke uporabljajte skladno s priporočili proizvajalca.
- Žvečenje žvečilnih gumijev ali lizanje kislih bombonov brez dodatka sladkorja je priporočljivo, če vam to ustreza. Oboje spodbuja in pospešuje tvorbo in izločanje sline.
- Hrana naj bo prilagojena. Priporočamo uživanje bolj mehke, tekoče hrane, npr. juhe, pudingi, pire krompir, jogurti, sladoled, mlečni napitki itd. Kot prilogo lahko uživate razne omake in goste sokove.
- Izogibajte se trdi, suhi hrani, kot so krekerji, toast itd. Izogibajte se tudi sladki, začinjeni ali pikantni hrani.
- Ob hranjenju uživajte majhne požirke vode, mleka ali čaja, da boste lažje požirali. Priporočeno je, da pijete tekočine ob vseh obrokih.
- Koristna je lahko tudi uporaba majhnih količin masla, margarine, rastlinskega, olivnega ali kokosovega olja, ki ga 3-krat/dan in pred spanjem z jezikom razmažete po ustih.
- Žvečenje koščkov ananasa (svežega ali konzerviranega) je priporočljivo kot dodatna pomoč pri čiščenju ust.
- Skrbite za primerno vlažnost zraka. Suh zrak lahko občutek suhih ust poslabša.
Priporočilo
Odsvetujemo uporabo proizvodov na osnovi mineralnega olja, glicerinskih proizvodov in komercialnih ustnih vodic z alkoholom.
Kakšne so posebnosti glede lajšanja suhosti ust v zadnjem obdobju življenja?
V zadnjem obdobju življenja (ko se med drugim pojavi oteženo požiranje) je pomembno pogosto vlaženje ust. Zaželeno je, da se usta vlažijo na 30 minut, minimalno pa vsaj na 2 uri. Sočasno je pomembna uporaba balzama za ustnice (npr. vazelina) na 4 ure za preprečevanje nastanka razpokanih ustnic. Vključevanje svojcev v oskrbo je izrednega pomena.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Boštjan Zavratnik
Soavtorji: Andreja Zore, Tatjana Horvat
Svetujemo tudi:
