Metulj

za bolnike z neozdravljivo
boleznijo in njihove bližnje

  • DOMOV
  • O PROJEKTU
  • PODPORNIKI
  • POVEZAVE
  • PREDLOGI
  • External link opens in new tab or windowZAHVALA

Čustva v procesu žalovanja

Meni
  • Link Icon Link Icon Link Icon Kaj je paliativna oskrba?
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bolnikom
      • Link Icon Link Icon Link Icon Telesna
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Duhovna
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Socialna
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bližnjim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pogovor z bolnim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Nega bolnika
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Samopomoč
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Otrok
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Mladostnik
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka pomoč
    • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč pri oskrbi na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dodatna pomoč na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Medicinski pripomočki
    • Link Icon Link Icon Link Icon Zadnji dnevi življenja
      • Link Icon Link Icon Link Icon Žalovanje
        • Link Icon Link Icon Link Icon Proces žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako si pomagamo?
        • Link Icon Link Icon Link Icon Misli žalujočih
        • Link Icon Link Icon Link Icon Čustva v procesu žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako pristopiti k žalujočemu
        • Link Icon Link Icon Link Icon žalovanje v družini
        • Link Icon Link Icon Link Icon Knjige za pomoč žalujočim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Seznam izvajalcev
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Osrednje slovenska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Podravska regija (Maribor, Ptuj)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Gorenjska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Savinjska regija (Celje, Velenje)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Zasavska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Pomurska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Koroška regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dolenjska, Posavje in Bela krajina
        • Link Icon Link Icon Link Icon Goriška regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Primorska, Obala
      ČUSTVA V PROCESU ŽALOVANJA

      Paliativna oskrba


      Nasveti za žalujoče


      Avtorji: Polona Ozbič, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar


      PRVI ODZIV NA IZGUBO


      Prvi odziv na izgubo je običajno zelo čustven, spremljajo ga različne misli, telesne in vedenjske reakcije. Najpogostejši prvi odziv je šok, za katerega je značilno, da traja od nekaj ur do nekaj dni in deluje kot varovalni dejavnik pred preveliko stisko. S šokom se povezujeta občutek nerealnosti in neresničnosti izgube.

        External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or windowPrenesite zloženko

      Žalujoči izgubo pogosto zanika. Vse to žalujočemu pomaga preživeti najtežje prvi dni po izgubi. Ob smrti zaradi rakave bolezni je lahko pogosta pričakovana reakcija olajšanje. S smrtjo se je končalo trpljenje bližnjega in posledično tudi stiska bližnjega, ki je zanj skrbel, ga negoval, mu bil v oporo in ga spremljal na različne načine v obdobju bolezni. Nekateri izgubo sprejmejo mirno (npr. predvsem razumsko) ali pa z intenzivno čustveno stisko (npr. panika). V procesu žalovanja se doživljanju in izražanju čustvene stiske ne moremo izogniti. Pomembno je, da žalujoči prepozna vsebino svojih čustev in da jih zna izraziti.

      PREVLADUJOČA ČUSTVA V PROCESU ŽALOVANJA


      Žalujoči občuti v procesu žalovanja različna čustva, ki jih doživlja različno intenzivno. Ni nujno, da vsa čustva, ki jih žalujoči občuti, tudi izrazi. 


      Žalost je najbolj pričakovano in najpogostejše čustvo ob izgubi bližnjega. Brez občutenja in izražanja žalosti se žalovanje ne more zaključiti. Žalost se nanaša na dejstvo, da je žalujoči dokončno izgubil zanj pomembno osebo.


      Jeza se v žalovanju nanaša na storjena ali nestorjena dejanja. Žalujoči se lahko jezi tudi na umrlega, ker ga je ta s smrtjo zapustil, ali zaradi različnih dejanj pred smrtjo, v katera sta bila vpletena oba (npr. nerazrešeni konflikti, neurejeno dedovanje). Žalujoči se včasih jezijo na zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v oskrbo umrlega.


      Strah se nanaša predvsem na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in na odzive bližnjih na žalujočega (npr. glede izražanja določenih čustev, komunikacije z bližnjimi). Ob smrti zaradi rakave bolezni je pogost strah pred tem, da bi žalujoči lahko zbolel tudi sam.


      Krivda se nanaša na (ne)storjena dejanja ali (ne)izrečene besede žalujočega do bližnjega (npr. žalujoči ni bil prisoten ob smrti, žalujoči je izrekel besede, s katerimi je prizadel bližnjega). 


      Sram se pogosto nanaša na občutenje določenih čustev, za katera je žalujoči prepričan, da bi bilo bolje, če jih ne bi občutil. Nanaša se lahko na vzrok smrti ali pa se občuti, kadar spregovorimo o tabu temah, ki v družini veljajo za skrivnost in o njih navadno ne govorimo (npr. različne zlorabe in odvisnosti v družini, nekatera čustva, o katerih se v družini ne govori, iz družine izločeni družinski člani).


      Upanje je v obdobju pred smrtjo čustvo, ki ťumre zadnjeŤ. Bližnji bolnega upajo, da bo ta premagal bolezen (nekateri imajo izkušnjo, da so raka v preteklosti že uspešno pozdravili, poznajo pa tudi posameznike, ki so se uspešno spoprijeli z boleznijo) ali da bo živel še vsaj nekoliko dlje (nekaj dni, mesecev, morda let). Zato je zanje smrt v teh primerih nepričakovana in nanjo odreagirajo s šokom. Obupavanje, ki lahko vodi v obup in brezup, je pogosto povezano z osamljenostjo in depresivnim razpoloženjem in je razlog za obisk osebnega zdravnika, če ga spremljajo negativne misli.


      Žalujoči lahko občuti tudi prijetna čustva (veselje, srečo, zadovoljstvo, ponos …). Sčasoma se v procesu žalovanja spominja veselih trenutkov iz obdobja pred boleznijo bližnjega in tudi pozitivnih dogodkov iz obdobja bolezni.


      Na začetku žalovanja je običajno žalujoči preplavljen s spomini in čustvi na obdobje bolezni (od postavitve diagnoze pa do smrti), ki je bilo zanj večinoma naporno. V procesu žalovanja pa žalujoči doživlja vesele in pozitivne dogodke, čeprav se jih na začetku običajno izogiba, saj se težko veseli z drugimi, ko je sam žalosten (npr. želi se veseliti, a ga preplavijo boleča čustva).


      Pričakovano je, da žalujoči bližnjega pogreša. Pogreša ga kot osebo, pogreša skupne trenutke, njegovo oporo, skrb in varnost, ki jo je nudil – tudi kaj, kar ga je pri bližnjem prej motilo. Pogrešanje je intenzivneje, kadar se žalujoči počuti osamljenega.


      Žalujoči lahko občuti nemoč. Nemoč se nanaša na dejstvo, da žalujoči nič ne more spremeniti (smrt je nepovratna), da nima nikogar, komur bi se lahko zaupal. Nemoč pa je prisotna tudi pri opravilih, ki jih je prej opravljal bližnji (npr. kuhanje, hišna popravila).


      DEPRESIVNOST, TESNOBNOST IN RAZDRAŽLJIVOST


      Depresivno razpoloženje je pričakovano v procesu žalovanja; če se razvije v klinično depresijo, je potrebna strokovna pomoč. Žalujoči se lahko dalj časa počutijo tesnobne ali razdražljive. Kadar je stiska zelo intenzivna in/ali traja zelo dolgo in je povezana s poslabšanjem na področju socialnih in delovnih odnosov ali na drugih pomembnih področjih delovanja (npr. domače obveznosti), je smiselno poiskati strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, psiholog, psihoterapevt, strokovnjak za žalovanje, družinski terapevt …). 


      Vsebina v pripravi

      NASVETI ZA BOLNIKE NASVETI ZA BLIŽNJENASVETI PRI OSKRBI NA DOMU
      ORGANIZATORJI
      • Telesni problemi
      • Psihološki
      • Duhovni
      • Socialni
      • Pravni
      • Pogovori z bolnikom
      • Nega bolnika
      • Samopomoč
      • Otrok
      • Mladostnik
      • Žalovanje
      • Dodatna pomoč na domu
      • Pripomočki na domu

      ZADNJI DNEVI ŽIVLJENJA

      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window

       

      Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

      Dovoli piškotke


      za bolnike z neozdravljivo
      boleznijo in njihove bližnje

      Izdelava strani Spletnik
      close lightbox