Metulj

za bolnike z neozdravljivo
boleznijo in njihove bližnje

  • DOMOV
  • O PROJEKTU
  • PODPORNIKI
  • POVEZAVE
  • PREDLOGI
  • External link opens in new tab or windowZAHVALA

Kako pristopiti k žalujočemu

Meni
  • Link Icon Link Icon Link Icon Kaj je paliativna oskrba?
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bolnikom
      • Link Icon Link Icon Link Icon Telesna
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Duhovna
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Socialna
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bližnjim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pogovor z bolnim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Nega bolnika
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Samopomoč
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Otrok
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Mladostnik
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka pomoč
    • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč pri oskrbi na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dodatna pomoč na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Medicinski pripomočki
    • Link Icon Link Icon Link Icon Zadnji dnevi življenja
      • Link Icon Link Icon Link Icon Žalovanje
        • Link Icon Link Icon Link Icon Proces žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako si pomagamo?
        • Link Icon Link Icon Link Icon Misli žalujočih
        • Link Icon Link Icon Link Icon Čustva v procesu žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako pristopiti k žalujočemu
        • Link Icon Link Icon Link Icon žalovanje v družini
        • Link Icon Link Icon Link Icon Knjige za pomoč žalujočim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Seznam izvajalcev
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Osrednje slovenska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Podravska regija (Maribor, Ptuj)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Gorenjska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Savinjska regija (Celje, Velenje)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Zasavska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Pomurska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Koroška regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dolenjska, Posavje in Bela krajina
        • Link Icon Link Icon Link Icon Goriška regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Primorska, Obala
      KAKO PRISTOPITI K ŽALUJOČEMU

      Paliativna oskrba


      Nasveti za žalujoče


      Avtorji zloženke: Polona Ozbič, Marjana Bernot, Maja Ebert


      Žalujoči ima do svojih bližnjih (sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje, sošolci, člani različnih društev oz. interesnih skupin …) različna pričakovanja. Nekateri si želijo pogovora z bližnjimi, drugi le bližino točno določene osebe, spet tretji pa, da jih bližnji pustijo na miru in da svojo stisko predelajo sami.


      Kadar bližnji ne ve, kako bi pristopil k žalujočemu, je dobro, da pove, da se počuti negotovo, in vpraša žalujočega, kaj od njega pričakuje. Bolje je pristopiti k žalujočemu, kot pa se delati, da se nič ni zgodilo.

       External link opens in new tab or windowExternal link opens in new tab or windowPrenesite zloženko


      Tako se izognemo različnim razumevanjem, ki žalujočemu niso v pomoč v procesu prilagajanja na izgubo, temveč mu lahko stisko v žalovanju celo povečujejo.


      Če boste poznali želje in potrebe žalujočega ter njegova pričakovanja, ki jih ima do vas, boste lažje pristopili k njemu in mu bili v oporo, ko vas bo potreboval.


      Pri žalujočem je običajno, da se njegova pričakovanja v procesu žalovanja spreminjajo.

       

      Žalujoči ima do različnih bližnjih različna pričakovanja.


      Pomembno je, da ima žalujoči vsaj eno osebo, ki jo prepoznava kot svojo bližnjo, ki se ji bo zaupal.


      Večinoma se žalujoči želi pogovarjati o svoji izgubi in stiski zaradi nje. Pogovor predstavlja osrednjo oporo bližnjih žalujočemu. Čeprav je težko govoriti o izgubi, saj se med pogovorom stiska prebudi, mu pogovor pomaga. Vsebine pogovorov so različne. Žalujoči govori o umrlem (o njegovem življenju, osebnostnih lastnostih, navadah, izrečenih besedah …) in njunem odnosu, o smrti in vzroku zanjo (obdobje bolezni, trenutek, ko je žalujoči zvedel, da je njegov bližnji umrl, različni pomembni dogodki, ki so temu sledili …), o življenju brez umrlega in stiskah, s katerimi se sooča. Zanimajo ga izkušnje drugih z žalovanjem. Žalujoči govori tudi o različnih temah, o katerih se v njegovi družini ni govorilo (npr. določena čustva, različne travmatične izkušnje, nasilno vedenje …), so pa sedaj ob izgubi zanj postale pomembne. Žalujoči se pogovarja tudi o vsebinah, s katerimi misli preusmeri od izgube drugam, kar ga vsaj začasno čustveno in miselno razbremeni. Govori tudi o vsakdanjih temah, ki so trenutno zanj pomembne in se ne tičejo izgube.


      Žalujočemu je pomemben pogovor, v katerem se počuti čustveno sprejetega in razumljenega; če je pogovor pretežno razumski, se večinoma ne počutijo razumljen.


      Stisko žalujočim večinoma povečuje dajanje nasvetov, za katere vas niso prosili, in tudi neprimerna tolažba (npr. primerjava različnih izgub med seboj, katera je težja). Zato je priporočljivo, da žalujočemu date nasvet, kadar vas zanj prosi sam.


      Jokanje je najbolj pričakovan odziv žalujočega na izgubo v procesu žalovanja in tudi najpogostejši zunanji pokazatelj stiske. Žalujoči ni pripravljen jokati pred vsakim. Najpogosteje joče pred tistimi, ki so mu blizu. Nekateri jočejo samo, kadar so sami. Pogosti razlogi, da žalujoči ne joče pred drugimi, so: s svojo stisko ne želi obremenjevati drugih, izogibanje stiski, prepričanje, da bi z žalovanjem že moral končati … Nekateri žalujoči pa so osamljeni in nimajo nikogar, ki bi jim v težkih trenutkih stal ob strani. Včasih pa joka žalujoči tudi ne zmore zadržati. Kadar se žalujoči joče, ga pustimo, da izrazi svojo stisko, nato pa s pogovorom nadaljujemo. Z jokanjem se žalujoči čustveno razbremeni. 


      Večinoma žalujoči svojo izgubo odžalujejo sami ob opori svojih bližnjih. Kadar pa je stiska zelo intenzivna in/ali traja zelo dolgo, pa je smiselno poiskati strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, klinični psiholog, psihoterapevt, svetovalec za žalovanje …).

       

      Vsebina v pripravi

      NASVETI ZA BOLNIKE NASVETI ZA BLIŽNJENASVETI PRI OSKRBI NA DOMU
      ORGANIZATORJI
      • Telesni problemi
      • Psihološki
      • Duhovni
      • Socialni
      • Pravni
      • Pogovori z bolnikom
      • Nega bolnika
      • Samopomoč
      • Otrok
      • Mladostnik
      • Žalovanje
      • Dodatna pomoč na domu
      • Pripomočki na domu

      ZADNJI DNEVI ŽIVLJENJA

      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window

       

      Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

      Dovoli piškotke


      za bolnike z neozdravljivo
      boleznijo in njihove bližnje

      Izdelava strani Spletnik
      close lightbox