Nega ustne votline
Z dobro in redno nego ustne votline skrbimo za zdravje zob, vzdržujemo vlažnost ustne sluznice in ustnic, preprečujemo nastanek oblog in vnetja ter zadah.
Zobe umivamo zjutraj in zvečer vsaj dve minuti z mehko zobno ščetko in zobno pasto. Dobro očistimo vse zobne površine, vendar smo pri tem dovolj nežni, da ne poškodujemo dlesni. Z zobno ščetko izvajamo potege od mesta, kjer se stika zob z dlesnijo proti grizni ploskvi zoba, to je v smeri rasti zob.
Če ima bolnik zobno protezo, jo po vsakem obroku splaknemo pod tekočo mlačno vodo. Vsaj enkrat na dan jo temeljito očistimo z mehko zobno ščetko in tekočim milom. Lahko pa za čiščenje zobne proteze uporabimo tablete, ki jih raztopimo v vodi, kamor namočimo protezo vsaj za 10 minut. Učinkovito je tudi namakanje zobne proteze preko noči v desetodstotnem vinskem kisu, ki raztaplja trde obloge in preprečuje glivične okužbe. Tudi ustno sluznico splaknemo po vsakem obroku in jo vsaj enkrat na dan očistimo z namočeno gazo ali čistilnimi gobicami.
Ustnice namažemo. Uporabimo npr. vazelin, olivno olje, kakavovo maslo, kokosovo maščobo.
Nega kože
Z umivanjem kože odstranjujemo z nje izločke in vidno umazanijo, z uporabo različnih krem in losjonov pa kožo zaščitimo in krepimo. Tako preprečujemo nastanek neprijetnih vonjav, okužb in ran ter izboljšujemo telesno prekrvavitev.
Kožo, zlasti na obrazu, rokah, spolovilu in zadnjičnem predelu, umijemo vsakodnevno. Dodatna nega je potrebna ob izločanju in prekomernem potenju. Roke umivamo tudi večkrat na dan, npr. po uporabi stranišča in pred obroki.
Skrbimo, da je koža čista in primerno vlažna.
Kožo umivamo z vodo in nevtralnim milom, ki ga dobro speremo. Za lažje spiranje lahko napravimo blago milnico tako, da v posodi milo razredčimo z vodo. Za umivanje obraza mila ne uporabljamo. Kožo nežno in dobro osušimo.
Mesta, kjer je koža prekomerno suha (običajno komolci, pete, podplati), navlažimo s kremo (npr. olivno olje v belobazi).
Koža je pogosto prekomerno vlažna na nekaterih predelih telesa, kot so kožne gube (npr. dimlje in pri ženskah predel pod prsmi), pazduhe ter predeli med prsti. Te predele nežno umijemo in osušimo ter jih po možnosti za nekaj časa izpostavimo zraku. Kožne gube namažemo z zaščitno kremo (npr. ognjičeva krema ali hladilno mazilo).
Pri bolnikih z inkontinenco kožo na predelu spolovila in zadnjice namažemo z zaščitno kremo.
Kožo lahko masiramo s hladilnim gelom. Pordelih predelov ne masiramo. Nega in masiranje kože potekata v smeri proti srcu.
Izogibamo se drgnjenju kože.
Nega sluznice zunanjih spolovil
Intimni predel je posebej izpostavljen okužbi, zato mu namenjamo posebno pozornost.
Sluznico spolovila umivamo z vodo in nevtralnim milom ali milom za intimno nego.
Pazimo, da:
- pri ženski: razpnemo sramne ustnice ter umivamo in brišemo z enkratnimi potegi, od nadsramja proti zadnjiku;
- pri moškem: pomaknemo kožico spolnega uda prek glavice, glavico temeljito speremo, odstranimo izloček, ki se nabira za kožico, in kožico pomaknemo nazaj prek glavice.
Urinski kateter
Pri bolniku, ki ima vstavljen urinski kateter, izvajamo intimno nego večkrat dnevno. Urinski kateter umivamo tako, da ga z eno roko pridržimo, z drugo pa ga z umivalno krpico umivamo krožno, stran od spolovila.
Nega las in lasišča
Če je bolnik slabo pokreten ali nepokreten, lahko tudi lase in lasišče negujemo v postelji.
Nega las in lasišča.
Dodatni nasveti
Ko človek resneje zboli, pogosto ne zmore sam skrbeti zase. Pogosto so bolnikovi bližnji svojci najboljši negovalci, vendar ne imejte slabega občutka, če ne zmorete kot svojec storiti vsega ali kot bolnik sprejeti vsega. V pogovoru poiščite najboljšo rešitev. Skrb za bolnika naj bo porazdeljena. V pomoč so lahko vključeni sorodniki, sosedje in prijatelji ter negovalne službe.
- Nasveti za bolnike
pomagajo.
Tistim, ki za vas skrbijo, izrazite svoje potrebe, želje, strahove in skrbi ter upoštevajte njihove.
- Nasveti za negovalce
prilagodite se bolnikovemu ritmu, spodbujajte ga.
Pomagajte si s pripomočki, kot je bolniška postelja, ki olajšajo negovanje vam in bolniku.
Bodite pozorni na bolnikovo zasebnost.
V čim večji meri upoštevajte bolnikove navade in želje. Če bolnik odklanja negovanje, skušajte
spoznati, zakaj. Morda ga boli, ga je sram, ima slabe prehodne izkušnje ali preživlja krizo.
Med negovanjem opazujte kožo in sluznice. Če opazite spremembe, obvestite medicinsko sestro ali
zdravnika.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Svetujemo tudi:
- Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih. Alojzija Fink, Patricija Valentina Kobilšek.
- DOMAČA NEGA, Fink Alojzija, Mohar Pjerina, Sečnik Anica, Cejska Moharjeva družba, 2014
Povečan pritisk lahko nastane tudi zaradi obleke, rjuhe ali drugega trdega predmeta (npr. urinski kateter, infuzijska cevka), ki pritiska na kožo.
Razjedo lahko povzročita tudi sila trenja in strižna sila. Strižna sila nastane ob neprimernem polsedečem ali sedečem položaju v postelji, ko trup bolnika drsi proti vznožju postelje. Sila trenja zadržuje zunanje plasti kože ob podlagi, medtem ko se globlji predeli kože in podkožja lahko premikajo. To povzroči stisnjenje žil in poškodbo tkiva. Do strižne sile lahko pride tudi pri bolniku, ki sedi na stolu ali na invalidskem vozičku.
Okvara tkiva lahko začne nastajati hitro, tudi manj kot v dveh urah.
Kateri bolniki so za nastanek razjede bolj ogroženi?
Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek razjede, med drugimi, so:
- nesposobnost gibanja ter zaznavanja pritiska in bolečine,
- nepravilni položaji bolnikovega telesa med sedenjem ali ležanjem, neprimerna oblačila,
- pomanjkljiva higiena kože,
- stalno vlažna koža kot polsedica uporabe plenic,
- nizka ali visoka telesna teža. Tako zelo suhi, kot prekomerno prehranjeni bolniki so dodatno ogroženi,
- dehidracija,
- starost, ki prinaša številne spremembe v koži, ki povzročajo večjo ranljivost, pojavijo se motnje zavesti, ki vplivajo na možnost hranjenja in obračanja, nastopi inkontinenca, slabše zaznavanje pritiska in bolečine ter moteno sporazumevanje,
- bolezni, ki povzročajo spremembe v presnovi, slabo prehranjenost tkiva, slabo prekrvavitev, motnje v dihanju, padec odpornosti, oslabelost,
- slabo psihično počutje, pomanjkanje motivacije, stres.
Kako se razjeda pokaže na telesu?
Najprej na koži nastane rdečina, ki na pritisk s prstom pobledi. Koža še ni okvarjena.
Začetna razjeda se pokaže kot rdečina, ki na pritisk s prstom ne pobledi.
Če ogrožen del ne razbremenimo pritiska, nastane nato površinska poškodba kože (mehur ali odrgnina).
Ob nadaljnjem pritisku nastane rana, ki napreduje v globino.
Če razjedo povzroči strižna sila se na površini telesa, običajno na križu ali v sedničnem predelu, najprej pojavi zgubana koža. Če sila deluje dlje časa, nastane okvara v globini tkiva in se rana lahko pokaže šele naslednji dan.
Zakaj jih preprečujemo?
Razjede so boleče, težko jih zdravimo in povečajo nevarnost okužbe.
Kako jih preprečujemo?
Ukrepe za preprečevanje razjed, ki jih bomo navedli, prilagajamo bolnikovim zmožnostim, željam in drugim potrebam. Glavni cilj ukrepov ni nepoškodovana koža, ampak čim boljša kakovost življenja.
a) OPAZOVANJE
- Kožo pregledujemo vsak dan, posebno bolj ogrožena mesta (glej slike). Če nastane rdečina, kožo opazujemo pogosteje.
- Če opazimo spremembo na koži, iščemo vzrok in ga po možnosti odstranimo.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik leži na hrbtu.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik leži na boku.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjede, kadar bolnik leži na hrbtu.
- Skrbimo, da je koža čista in primerno vlažna.
- Kožo negujemo z rednim umivanjem. Uporabljamo toplo, ne prevročo vodo in nevtralno milo. Kožo dobro speremo in osušimo, vendar je ne drgnemo.
- Suhe predele kože nežno namažemo z vlažilno kremo.
- Pri bolnikih z inkontinenco kožo na predelu spolovila in zadnjice namažemo z zaščitno kremo.
- Ogroženih mest za nastanek razjede in že pordelih mest ne masiramo.
c) USTREZNA PREHRANJENOST IN VNOS TEKOČIN
- Skrbimo za čim bolj uravnoteženo prehrano in primeren vnos tekočin, v skladu z bolnikovimi željami in njegovim stanjem.
- Če bolniku ustreza, mu ponudimo prehranska dopolnila, po dogovoru z zdravnikom.
d) GIBANJE IN PRIMERNA LEGA TELESA TER UPORABA PRIPOMOČKOV ZA RAZBREMENITEV
PRITISKA
- Skrbimo za bolnikovo gibanje.
- Ukrepi ob sedenju:
Pred posedanjem v postelji z nogami navzdol, na rob postelje položimo v širši trak zloženo rjuho ali brisačo. Nato se bolnik posede tako, da je trak nameščen pod stegni. Na ta način preprečujemo drsenje navzdol ter omogočamo udobno in stabilno sedenje.
Na stol namestimo primerno blazino (ne z obliko obroča). Na invalidski voziček namestimo posebno razbremenilno blazino ali krzneno podlogo iz naravnega ovčjega krzna.
Bolnik naj ne sedi na trdih predmetih (kot so urinski kateter, infuzijske cevke).
Bolnik naj sedi čim bolj vzravnano. Če se stopali ne dotikata tal, jih podpremo z oporo za stopala (kot je npr. pručka).
Med sedenjem naj slabo pokreten bolnik premika ude na 15 do 30 minut. Nagiba naj se na eno in drugo stran. Če ima dovolj moči v rokah, naj se privzdigne s sedišča.
Če se med sedenjem bolnik premalo giblje (kar dokazuje nastanek rdečine), čas sedenja omejimo, običajno na eno uro.
- Ukrepi ob ležanju:
Bolnik naj se v postelji čim več sam giblje in obrača. Že majhne spremembe lege telesa so zelo koristne. Pri bolniku, ki se premalo giblje in obrača (kar dokazuje nastanek rdečine) ali tega ne zmore, kožo razbremenimo pritiska.
Bolnika spodbujamo, da se giblje in obrača, oziroma mu pri tem pomagamo. Običajno zamenjamo bolnikovo lego na vsaki dve uri, vendar je treba napraviti načrt menjave lege, ki je odvisen od potreb posameznika in od kakovosti ležišča. Načrt mora upoštevati tudi bolnikovo potrebo po spanju, čas za obroke in obiske. Svetujemo vam, da ga napravite skupaj z medicinsko sestro in da uvedete beleženje menjave lege.
Če predvidevamo, da bi premikanje bolnika bolelo, naj pol ure prej vzame odmerek predpisanega zdravila proti bolečinam.
Na posteljo lahko namestimo posebno razbremenilno blazino ali –še posebej če bolniku razbremenilna blazina ne ustreza – krzneno podlogo iz naravnega ovčjega krzna.
Menjavanje lege je ob tem še vedno zaželeno, lahko pa jo izvajamo manj pogosto.
Poznamo več vrst razbremenilnih blazin. Njihov namen je, da zmanjšajo pritisk na podlago in razporejajo telesno maso bolnika.
Za informacije glede možnosti izposoje razbremenilne blazine se obrnite na vašega izbranega osebnega zdravnika.
Kako pomagamo bolniku pri spreminjanju položajev v postelji?
- Pri pomikanju bolnika poskrbimo za svojo varnost. Posvetujte se s fizioterapevtom, medicinsko sestro ali zdravnikom o pravilnem dviganju in pomikanju bolnika.
Kadar je bolnik nemočen, poiščemo, če je le mogoče, pomoč še ene osebe.
Pomembno je, da je hrbtenica negovalcev zravnana. Posteljo v ta namen dvignemo do primerne višine.
- Bolnik naj pri spreminjanju položajev po svojih močeh pomaga. Razložimo mu, kaj bomo naredili in kako lahko sodeluje.
- Pri pomikanju po postelji bolnika ne vlečemo, ampak ga privzdignemo nad površino postelje. S tem preprečimo trenje, ki kožo poškoduje.
- Pripomočki, kot je ťrjuha obračalkaŤ, nam lahko pri pomikanju bolnika pomagajo. Uporabljamo jih predvsem pri negibnih bolnikih in pri tisih, ki imajo bolečine pri dotikanju in obračanju.
Rjuho zložimo na štiri dele in jo namestimo pod bolnika tako, da sega od lopatic do medenice ali do stegen. Bolnikove roke prekrižamo čez prsni koš. Rjuho obračalko primemo tik ob bolniku in z usklajenimi gibi premikamo bolnika v želeno smer.
Po pomikanju bolnika rjuho obračalko izpod njega odstranimo, če je to izvedljivo in ni to zanj preobremenjujoče.
- Rjuha in obleka pod bolnikom naj bo napeta, brez gub. Bolnik naj ne leži na trdih predmetih (kot so urinski kateter, infuzijske cevke).
- Pri urejanju položajev uporabljamo blazine različnih velikosti in svitke, ki so narejeni iz mehkejših materialov, kot so pena, oblečena v prevleko, brisače in naravno krzno. Z njimi poskrbimo, da so krivine hrbtenice in okončin v naravnem položaju. Skrbimo tudi, da kostne štrline (npr. notranji strani kolen ali gležnjev) ne pritiskata druga ob drugi ter da peti ne pritiskata ob podlago.
- Pri menjavanju lege uporabljamo izmenično različne položaje: hrbtni, levi in desni polbočni oz. bočni, polsedeči, sedeči ter, če bolniku ustreza, trebušni. Položaje izbiramo glede na želje in stanje bolnika.
- Pri bolniku, ki ima na kostni štrlini rdečino, se – dokler rdečina traja – izogibamo nameščanju v položaj, ki bi ogrožen del dodatno obremenil s pritiskom, razen če ta položaj bolniku odgovarja.
a) Hrbtni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Bolnik leži na sredini postelje. Pod glavo in lopatici mu namestimo vzglavno blazino.
- Z manjšim svitkom ali tanjšo blazinico lahko podložimo ledveni del hrbtenice.
- Pod kolena in meča namestimo blazino tako, da peti ne pritiskata ob podlago.
- Stopali, če je potrebno, podpremo z mehko blazino, da ne padata.
- Roki lahko udobno podložimo z manjšimi blazinami.
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Vzravnamo ležišče.
- Bolnika pomaknemo na nasprotni rob postelje (če ga bomo npr. obrnili na desni bok, ga pomaknemo na levi rob postelje).
- Bolniku skrčimo kolena in roko položimo čez trup. Primemo ga za skrčena kolena in pod lopatico ter ga obrnemo – vedno proti sebi – na bok. Na bok ga lahko obrnemo tudi s pomočjo rjuhe obračalke.
- Pod glavo namestimo majhno blazino, da je podprt vrat in hrbtenica vzravnana.
- Pazimo, da je rama, na kateri bolnik leži, sproščena. V ta namen jo rahlo spodmaknemo naprej.
- Primerno veliko blazino bolniku lahko podložimo za hrbet.
- Spodnjo nogo zravnamo v črti hrbtenice ali jo rahko skrčimo.
- Zgornjo nogo podložimo z blazino pod koleno in gleženj, da je stegnenica v višini medenice.
- Pod zgornjo roko podložimo blazino, da roka počiva.
Pri bočnem položaju pod kotom 90 stopinj, sta kolk in rama zelo obremenjena. Če bolniku to ustreza, izbiramo raje polbočni položaj.
c) Polbočni položaj
Ilustracija iz učbenika Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih.
- Vzravnamo ležišče.
- Pod glavo namestimo manjšo blazino.
- Bolniku skrčimo kolena. Obrnemo ga na bok, kot pri bočnem položaju.
- Pod hrbet podložimo blazino tako, da bolnik leži na njej pod kotom 30-40 stopinj.
- Bolnik lahko pokrči nogi v kolenu. Blazino podložimo pod zgornjo nogo tako, da na njej leži cela noga.
- Zgornja roka počiva na telesu ali na blazini, ki smo jo podložili pod hrbet.
Sidro preprečuje drsenje bolnika proti vznožju postelje in nastanek strižne sile
- Če je bolnik zdrsel proti vznožju postelje, vzravnamo ležišče in bolnika pomaknemo proti vzglavju postelje. Če ima bolnik dovolj moči v rokah, si lahko pri pomikanju pomagamo s trapezom. Če bolnik zmore, naj skrči kolena in se sočasno z našim potegom odrine z nogami.
- Rjuho ali večjo brisačo zvijemo v širši trak, ki mu pravimo ťsidroŤ. Pacient skrči kolena. Pod sednični del mu namestimo ťsidroŤ. S tem preprečimo drsenje telesa proti vznožju postelje.
- Pod kolena in meča namestimo blazino tako, da peti ne pritiskata ob podlago.
- Dvignemo vzglavje, da dosežemo polsedeč ali sedeč položaj. Pri polsedečem položaju dvignemo vzglavje največ do 30 stopinj.
- Pri polsedečem položaju namestimo vzglavno blazino tako, da podpira vrat. Pri sedečem položaju pomaknemo vzglavno blazino nižje pod hrbet, da podpira hrbtenico, bolnik pa lahko prosto premika glavo.
- Stopali, če je potrebno, podpremo z mehko blazino, da ne padata.
- Roki udobno podložimo z manjšimi blazinami, da počivata.
Ko smo bolnika namestili v določen položaj, ga vedno vprašamo po počutju.
Kljub upoštevanju teh ukrepov razjeda lahko nastane kot posledica sprememb v delovanju celotnega telesa, do katerih pride ob napredovali bolezni.
Obvestite zdravnika ali medicinsko sestro:
a) če na koži opazite rdečino, ki ne izgine, mehur, odrgnino ali rano,
b) če potrebujete pomoč pri načrtovanju in izvedbi menjave bolnikove lege.
Svetovali vam bodo o dodatnih možnostih za preprečevanje nastanka ali napredovanja razjede oz. o opustitvi določenih ukrepov na račun bolnikovega udobja.
Kje lahko pridobite več informacij?
Avtor: Maria Gloria Mehle
Soavtorji: Mateja Lopuh, Dragica Tomc
Svetujemo tudi:
- DOMAČA NEGA, Fink Alojzija, Mohar Pjerina, Sečnik Anica, Cejska Moharjeva družba, 2014
Kakšne težave lahko nastopijo zaradi limfedema?
Poleg otekline je lahko prisotna tudi bolečina, omejena sposobnost gibanja, okvara kože in podkožnega tkiva ter s tem večja možnost nastanka okužbe. Ob tem lahko v prizadetem delu telesa občutite napetost, težo in odrevenelost. Lahko se spremeni telesna podoba in zmanjša funkcionalna sposobnost prizadetega dela telesa, kar ima lahko negativen vpliv na vaše psihosocialno počutje. Pojavijo se lahko tudi težave z izbiro primernih oblačil in obutve.
Limfedem kot kronično obolenje
Limfedem je pri večini bolnikov kroničen, vendar lahko pogosto njegove posledice vsaj delno omilimo. Zdravljenje limfedema je usmerjeno v lajšanje neugodja (zmanjševanje otekline, bolečine, občutka napetosti...) in preprečevanje poslabšanj (preprečevanje napredovanja otekline, pojava okužb...).
Priporočila za zmanjševanje otekline
Z zmanjšanjem otekline se posledično izboljšajo drugi simptomi, ki so posledica limfedema, npr. bolečina, okvara kože, gibljivost...
- Uporabljajte kompresijska oblačila ali povoje. Le ti zmanjšajo otekline, tako da, zmanjšajo arterijski pretok v medcelični prostor in s tem zastajanje beljakovin, ob gibanju in blagih vajah pa izboljšajo delovanje mišic kot črpalke, ki izboljšajo pretok v venah in mezgovnicah. Kompresijska oblačila ali povoji se naj udobno prilagajajo udu (naj ne bodo prerahlo ali pretesno nameščeni). Priporočljivo je, da ude čez dan povijete, ponoči pa kompresijska oblačila ali povoje odstranite.
- Vzdržujte, če je le mogoče, čim bolj primeren položaj (dvignjen nad nivo srca) prizadetega uda (npr. ležite na postelji s podloženimi nogami ali rokami, izogibajte se dolgotrajnemu sedenju na stolu itd.). S tem se vzpodbuja drenaža in zmanjša tvorjenje limfe (zmanjša se kapilarni pritisk ter poveča pretok skozi vene).
- Izvajajte blago telesno aktivnost in se izogibajte večjim obremenitvam (npr. nošenje težjih predmetov, izvajanje prekomerne telesne vadbe, ponavljanje istih gibov).
Priporočamo: - da večkrat na dan izvajate raztezne vaje, saj s tem vzdržujete obseg mobilnosti,
- da večkrat na dan globoko dihate s trebuhom,
- da greste na sprehod (hoja), kolesarite, plavate,
- da pred izvajanjem vaj in gibanjem uvedete primeren čas ogrevanja in ohlajevanja, saj s tem preprečite poslabšanje stanja ali dodatno otekanje,
- da normalno opravljate vsakodnevne aktivnosti, ob čemer prizadeti ud aktivno uporabljate,
- če ne morete izvajati aktivnih vaj, priporočamo, da vam bližnji pomagajo s pasivnimi vajami (npr. razgibavanje prizadetega uda itd.).
- Zdravnik vam lahko predpiše terapijo z ročno limfno drenažo, ki pa jo mora izvajati ustrezno usposobljen terapevt.
Priporočila za nego kože
Limfedem lahko povzroči suhost in razdraženost kože. Z dobro in skrbno nego prizadetega dela telesa lahko izboljšamo občutek neugodja in zmanjšamo nevarnost pojava okužb.
Priporočamo:
- dnevno umivanje prizadete kože,
- izogibanje milom, ki kožo dodatno izsušijo,
- vzdrževanje prožnosti kože z uporabo vlažilnih (emolientnih) krem,
- uporabo blagih mil, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov (parfumov, itd.),
- kožo med prsti po umivanju dobro osušite.
Priporočila za preprečevanje pojava okužb
Najpogostejši zaplet, ki se limfedemu lahko pojavi je okužba. Ker je limfa bogata z beljakovinami, predstavlja idelano gojišče za razvoj bakterij. Razpoke na koži (pogosto nevidne) omogočajo bakterijam nemoten vstop v mezgovnice in s tem razvoj okužbe. Okužba pa preko vnetja vodi v dodatno brazgotinjenje, kar povzroči dodatne poškodbe v mezgovnicah ter okolnem tkivu in s tem še poslabša otekanje prizadetega dela telesa.
Najpogostejši simptomi, ki spremljajo okužbo so povišana telesna temperatura, utrujenost, oslabelost in slabost. V tem primeru je nujno potrebno zdravljenje z antibiotiki (proti bakterijski okužbi) in/ali antimikotiki (proti glivični okužbi).
Priporočamo:
- da poskrbite za dobro in skrbno nega prizadete kože,
- da ste pozorni na pojav razpok, rdečine ali luščenja na koži med prsti, saj so lahko znak glivične okužbe kože.
Preventivni ukrepi pri limfedemu
Namen preventivnih ukrepovi pri limfedemu je zaščita pred nenamernimi poškodbami. Te lahko povzročijo okužbe kože, ki lahko vodijo v dodatne poškodbe v limfnem sistemu in okolnemu tkivu, kar še poslabša limfedem.
Priporočamo:
- da pri kuhanju, pomivanju ali vrtnarjenju zaščitite roke z zaščitnimi rokavicami in dolgimi rokavi;
- da vedno nosite zaščitna obuvala in ne hodite bosi;
- da se izogibate prekomerni toploti (vroča kopel) in možnosti nastanka sončnih opeklin (zadržujte se v senci in uporabljajte kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem);
- da na prostem uporabljate kreme ali razpršila za odganjanje mrčesa, kar prepreči pike insektov;
- da pri britju uporabljate električni brivnik, po britju pa razkužilo za občutljivo kožo.
Kaj storiti ob ureznini ali odrgnini?
Če pride do ureznine ali odrgnine, je treba prizadeto območje takoj umiti, razkužiti ter namestiti sterilno gazo.
Kaj storiti ob pojavu šena (bakterijske okužbe kože)?
Rdečina, ki se širi, hujše bolečine v prizadetem udu, povišana telesna temperatura in mrzlica so znaki bakterijske okužbe kože in podkožja (šen). Ob pojavu šena je potreben pregled pri zdravniku in zdravljenje z antibiotiki.
Dodatna priporočila
Priporoča se, da se medicinsko tehničnim posegom (npr. merjenje krvnega pritiska, odvzem krvi, vstavitev kanile, aplikacija zdravil, itd.) na prizadetem udu izogibamo. Sploh zdravila, ki se jih navadno daje v kožo, podkožje ali mišice, se naj ne aplicirajo v prizadeti ud. Zaradi motenega odtoka limfe je absorpcija zdravil v krvni obtok motena ali zakasnjena.
Priporočila v primeru iztekanja limfe
Pri limfedemu se lahko pojavi iztekanje limfe skozi kožo (limforeja). Navadno se pojavi, ko se koža naglo razširi ob čemer nastanejo razpoke, iz katerih teče limfa. To predstavlja veliko nevarnost za pojav okužbe.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko
sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Boštjan Zavratnik
Soavtorji: Edita Rotner, Mojca Simončič Godnič
Svetujemo tudi:
Kako pogosto se pojavi suhost ust?
Kateri so najpogostejši vzroki za pojav suhosti ust?
Vzroki za pojav suhosti ust so lahko:
- zmanjšano izločanje sline,
- razjede ustne sluznice,
- lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija)
- ter še nekateri drugi dejavniki.
Zmanjšano izločanje sline je lahko posledica operativnega posega (odstarnitve slinavk) ali obsevanja v predelu glave in vratu (poškodba slinavk zaradi obsevanja), okužbe ali vnetja, zmanjšane funkcije ščitnice, učinka zdravil (predvsem antimuskariniki (antiholinergiki), opioidi, diuretiki,idr.) idr.
Razjede ustne sluznice se lahko pojavijo pri obolenjih, ki vplivajo na odpornost (imunski sistem) posameznika. Najpogosteje se pojavijo pri raku in zaradi zdravljenja raka (stomatitis povezan z nevtropenijo, kot posledica zdravljenja s citostatiki).
Lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija) je lahko posledica neješčnosti ali izgube apetita, bruhanja, driske, povišane telesne temperature, aplikacije kisika brez vlažilca, dihanja skozi usta, izločanja nenormalno velike količine urina, sladkorne bolezni, krvavitve ter oteženega požiranja.
Ostali dejavniki, ki lahko povzročijo suhost ust, so depresija, anksioznost, bolečina, pitje kave in alkohola ter kajenje.
Kaj je slina in za kaj je pomembna?
Slina je brezbarvna, motna, penasta, lepljiva tekočina brez vonja in okusa, vsebuje, elektrolite, mucin, amilazo, imunoglobuline in druge serumske beljakovine, levkocite, epitelijske celice, encime, idr. Proizvajajo jo trije pari velikih žlez slinavk in številne male žleze slinavke v ustni sluznici, v tankem filmu prekriva ustno sluznico in zobe. (Slovenski medicinski slovar)
Slina ima naslednje pomembne naloge:
- vlaženje in čiščenje ust,
- antimikrobno delovanje (preprečuje karies),
- pomoč pri žvečenju, prebavi in požiranju hrane ter
- vzdrževanje mineralizacije zob.
Kakšne težave se lahko pojavijo zaradi suhosti ust?
- Žvečenje in požiranje postane oteženo (disfagija) ter boleče (odinofagija), pojavi se okvara okusa, kar skupaj vodi v pomanjkanje ali izgubo apetita (anoreksija).
- Prisoten je lahko občutek žeje in neugodja.
- Pojavi se lahko prizadetost dlesni in zobovja z razjedami in propadom zobovine (karies) ter infekcije (najpogosteje kandidiaza).
- Pojavi se lahko otežen govor z bistvenim zmanjšanjem komunikacijskih sposobnosti, kar lahko povzroča dodatne psihosocialne težave.
Kakšni so ukrepi za lajšanje suhosti ust?
- Ustno sluznico negujte z uporabo mehke zobne ščetke ali gobice na palčki ter navadne vode ali nesladkanega kamiličnega čaja ali fiziološke raztopine.
- Ustnice negujte z uporabo balzama za ustnice.
- Občutek suhosti ust blažite s pogostimi požirki navadne ali mineralne vode oziroma kakšnih drugih napitkov, ki so vam všeč – navadno najbolje prijajo ohlajene pijače, saj blagodejno delujejo na izsušeno ustno sluznico.
- Uživajte majhne rezine ledu (najbolje na palčki) ali sladoled za lizanje. Pozor: ker se ob tem lahko pojavijo ozebline ustne sluznice, lahko posamezne rezine ledu zavijete v gazo ali drugo tanko krpico in tako preprečite neposreden stik z ustno sluznico.
- Uporaba umetne sline je koristna. Uporabljate jo lahko v obliki razpršila, gela ali ustne vodice. Izdelke uporabljajte skladno s priporočili proizvajalca.
- Žvečenje žvečilnih gumijev ali lizanje kislih bombonov brez dodatka sladkorja je priporočljivo, če vam to ustreza. Oboje spodbuja in pospešuje tvorbo in izločanje sline.
- Hrana naj bo prilagojena. Priporočamo uživanje bolj mehke, tekoče hrane, npr. juhe, pudingi, pire krompir, jogurti, sladoled, mlečni napitki itd. Kot prilogo lahko uživate razne omake in goste sokove.
- Izogibajte se trdi, suhi hrani, kot so krekerji, toast itd. Izogibajte se tudi sladki, začinjeni ali pikantni hrani.
- Ob hranjenju uživajte majhne požirke vode, mleka ali čaja, da boste lažje požirali. Priporočeno je, da pijete tekočine ob vseh obrokih.
- Koristna je lahko tudi uporaba majhnih količin masla, margarine, rastlinskega, olivnega ali kokosovega olja, ki ga 3-krat/dan in pred spanjem z jezikom razmažete po ustih.
- Žvečenje koščkov ananasa (svežega ali konzerviranega) je priporočljivo kot dodatna pomoč pri čiščenju ust.
- Skrbite za primerno vlažnost zraka. Suh zrak lahko občutek suhih ust poslabša.
Priporočilo
Odsvetujemo uporabo proizvodov na osnovi mineralnega olja, glicerinskih proizvodov in komercialnih ustnih vodic z alkoholom.
Kakšne so posebnosti glede lajšanja suhosti ust v zadnjem obdobju življenja?
V zadnjem obdobju življenja (ko se med drugim pojavi oteženo požiranje) je pomembno pogosto vlaženje ust. Zaželeno je, da se usta vlažijo na 30 minut, minimalno pa vsaj na 2 uri. Sočasno je pomembna uporaba balzama za ustnice (npr. vazelina) na 4 ure za preprečevanje nastanka razpokanih ustnic. Vključevanje svojcev v oskrbo je izrednega pomena.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Boštjan Zavratnik
Soavtorji: Andreja Zore, Tatjana Horvat
Svetujemo tudi:
Pomoč na domu je prilagojena vašim potrebam in obsega:
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih,
- gospodinjsko pomoč,
- pomoč pri ohranjanju družbenih stikov.
Kdo so upravičenci pomoči na domu?
Pomoč na domu je namenjena ljudem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem okolju, vendar zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo skrbeti sami zase oziroma jim njihovi bližnji ne morejeo pomagati dovolj.
Do pomoči na domu so upravičeni bolniki s kronično boleznijo oziroma dolgotrajno okvaro zdravja in tisti, ki brez občasne pomoči druge osebe ne zmorejo samostojnega življenja.
Kdaj je na voljo pomoč na domu?
Pomoč na domu se izvaja od ponedeljka do petka (v nekaterih občinah tudi vse dni v tednu).
Na teden upravičencu pripada 20 ur, ki si jih lahko razporedite glede na vaše potrebe, v dogovoru z izvajalcem. Socialna oskrbovalka vas tako lahko obišče tudi večkrat dnevno.
Kdo izvaja pomoč na domu?
Občine so tiste, ki so dolžne zagotavljati izvajanje pomoči na domu. Občine iz svojih proračunov financirajo del stroškov storitve pomoči na domu (vsaj v višini 50 %), preostali del pa krijejo uporabniki.
V okviru mreže javne službe lahko pomoč na domu izvajajo:
- centri za socialno delo,
- domovi za starejše,
- nekateri drugi javni zavodi,
- koncesionarji.
Več informacij o izvajalcih pomoči na domu in ceni storitve lahko pridobite pri socialni delavki v bolnišnici ali pri pristojnem centru za socialno delo.
Kako uredite pomoč na domu?
Storitev se prične na vašo pobudo. Na domu vas bo obiskala koordinatorica pomoči na domu, s katero boste naredili načrt oskrbe. Sklenili boste tudi pisni dogovor, v katerem bo opredeljena vsebina in obseg pomoči ter cena storitev.
Če ste v finančni stiski, lahko na pristojnem centru za socialno delo uveljavljate pravico do delne/popolne oprostitve plačila pomoči na domu.
Ali potrebujete več pomoči?
Včasih dvajset ur pomoči na domu na teden ni dovolj ali pa se pojavi težava pri oskrbi čez vikende in praznike (morda v vaši občini v teh dneh pomoč ni zagotovljena). Takrat se lahko obrnete na socialni servis (zasebniki). Storitve teh izvajalcev občine ne sofinancirajo, torej jih v celoti plačate sami.
Ko tudi ta dodatna pomoč ne zadostuje več vašim potrebam, je dobro, da začnete razmišljati o institucionalnih oblikah oskrbe, kot so na primer dom za starejše občane, hiša hospica…
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
lahko najdete:
- seznam centrov za socialno delo
- seznam ponudnikov pomoči na domu v okviru javne službe
- seznam zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Avtorji: Nataša Zlodej, Ana Delimar, Barbara Potočnik, Maja Valjavec
- 24-urno zdravstveno oskrbo in pomoč,
- fizioterapijo,
- delovno terapijo,
- storitve socialne službe, ki vam lahko pomaga pri reševanju osebnih stisk in težav ter uveljavljanju socialnih pravic (denarna socialna pomoč, ureditev dodatka za pomoč in postrežbo, oprostitve doplačil, urejanje skrbništva…),
- dodatne aktivnosti, ki pripomorejo k dobremu počutju stanovalcev,
- izbirate lahko med eno-, dvo- in večposteljno sobo (tudi apartmajem ali oskrbovanim stanovanjem).
Kako uredite domsko varstvo?
Za uveljavitev pravice do domskega varstva potrebujete:
- prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo,
- zdravniško mnenje o vašem trenutnem zdravstvenem stanju,
- po potrebi pooblastilo ali odločbo o skrbništvu za posebni primer (kadar oseba zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna izraziti svoje volje), ki ju uredite na pristojnem centru za socialno delo; skrbnika se postavi za točno določene naloge ali postopke),
- izjavo o plačilu oz. doplačilu oskrbe.
Vse potrebne obrazce vam lahko posredujejo službe, ki so navedene na koncu teksta.
Če ste v finančni stiski, lahko pri pristojnem centru za socialno delo zaprosite za delno/popolno oprostitev plačila domske oskrbe.
Kdo so upravičenci domske oskrbe?
- Državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
- tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji,
- tisti, ki izpolnjujejo ostale zdravstvene in socialne pogoje.
Pravico za sprejem imate v domu, ki se nahaja v občini, kjer bivate. Možen pa je tudi sprejem v domu po vaši želji, če ima dom prosto mesto in se tako dogovorite.
Kaj je hiša HOSPIC?
Hiša hospic je namenjena odraslim bolnikom v zadnjem obdobju življenja:
- kadar nimajo ustreznih pogojev bivanja doma,
- kadar svojci zaradi različnih razlogov ne morejo v celoti skrbeti za njih (so odsotni, prezaposleni ali potrebujejo čas za počitek),
- ne glede na kraj stalnega prebivališča.
V hiši hospic nudijo:
- 24-urno zdravstveno oskrbo in pomoč,
- obiske svojcev, ki jih ne omejujejo z uradnimi urami,
- psihosocialno in duhovno oporo vam in svojcem,
- druženje s prostovoljci in hišnimi ljubljenčki, če si to želite,
- enoposteljno sobo, ki jo lahko uredite čim bolj domače (slike, rože),
- po dogoru sobiavnje ob umirajočem.
Kako urediti sprejem?
- zdravniško mnenje o vašem trenutnem zdravstvenem stanju,
- izpolnjeno vlogo za sprejem,
- po potrebi pooblastilo ali odločbo o skrbništvu za posebni primer (kadar oseba zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna izraziti svoje volje), ki ju uredite na pristojnemcentru za socialno delo; skrbnika se postavi za točno določene naloge in postopke,
- izvide brisov MRSA in ESBL (v primeru premestitve iz domače oskrbe so samoplačniški in jih uredite s pomočjo patronažne medicinske sestre
Pred samim sprejemom v hišo, vas bo obiskal njihov strokovni delavec.
Vse potrebne obrazce lahko pridobite na njihovi internetni strani ali vam jih posredujejo službe, ki so navedene na koncu teksta.
Oskrba v hiši hospic je brezplačna.
Kje lahko dobite več informacij o institucionalnem varstvu?
- Socialna služba v bolnišnici,
- Dom starejših občanov,
- Center za socialno delo,
- Skupnost socialnih zavodov Slovenije
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
- Na njihovih spletnih straneh lahko najdete tudi:
- Slovensko društvo HOSPIC
Avtorji: Nataša Zlodej, Ana Delimar, Barbara Potočnik, Maja Valjavec