Nega bolnika

Kaj je limfedem? Limfedem pomeni nabiranje tekočine v medceličnem prostoru zaradi motenega odtoka limfe po mezgovnicah in se kaže kot otekanje enega ali več delov telesa. Kakšni so vzroki za nastanek limfedema? Vzrok za nastanek limfedema je moten odtok limfe, ki pri bolnikih nastane predvsem zaradi: brazgotin, ki so posledica zdravljenja (kirurški posegi, okužbe ali obsevanje v primeru raka), ali zasevkov (prisotnost raka) v bezgavkah.

Prenesi zloženko

Kakšne težave lahko nastopijo zaradi limfedema?

Poleg otekline je lahko prisotna tudi bolečina, omejena sposobnost gibanja, okvara kože in podkožnega tkiva ter s tem večja možnost nastanka okužbe. Ob tem lahko v prizadetem delu telesa občutite napetost, težo in odrevenelost. Lahko se spremeni telesna podoba in zmanjša funkcionalna sposobnost prizadetega dela telesa, kar ima lahko negativen vpliv na vaše psihosocialno počutje. Pojavijo se lahko tudi težave z izbiro primernih oblačil in obutve.

Limfedem kot kronično obolenje

Limfedem je pri večini bolnikov kroničen, vendar lahko pogosto njegove posledice vsaj delno omilimo.  Zdravljenje limfedema je usmerjeno v lajšanje neugodja (zmanjševanje otekline, bolečine, občutka napetosti...) in preprečevanje poslabšanj (preprečevanje napredovanja otekline, pojava okužb...).

Priporočila za zmanjševanje otekline

Z zmanjšanjem otekline se posledično izboljšajo drugi simptomi, ki so posledica limfedema, npr. bolečina, okvara kože, gibljivost...

1. Uporabljajte kompresijska oblačila ali povoje. Le ti zmanjšajo otekline, tako da, zmanjšajo arterijski pretok v medcelični prostor in s tem zastajanje beljakovin, ob gibanju in blagih vajah pa izboljšajo delovanje mišic kot črpalke, ki izboljšajo pretok v venah in mezgovnicah. Kompresijska oblačila ali povoji se naj udobno prilagajajo udu (naj ne bodo prerahlo ali pretesno nameščeni). Priporočljivo je, da ude čez dan povijete, ponoči pa kompresijska oblačila ali povoje odstranite.
   
   
2. Vzdržujte, če je le mogoče, čim bolj primeren položaj (dvignjen nad nivo srca) prizadetega uda (npr. ležite na postelji s podloženimi nogami ali rokami, izogibajte se dolgotrajnemu sedenju na stolu itd.). S tem se vzpodbuja drenaža in zmanjša tvorjenje limfe (zmanjša se kapilarni pritisk ter poveča pretok skozi vene).
   
   
3. Izvajajte blago telesno aktivnost in se izogibajte večjim obremenitvam (npr. nošenje težjih predmetov, izvajanje prekomerne telesne vadbe, ponavljanje istih gibov).
   Priporočamo:
• da večkrat na dan izvajate raztezne vaje, saj s tem vzdržujete obseg mobilnosti,
• da večkrat na dan globoko dihate s trebuhom,
• da greste na sprehod (hoja), kolesarite, plavate,
• da pred izvajanjem vaj in gibanjem uvedete primeren čas ogrevanja in ohlajevanja, saj s tem preprečite poslabšanje stanja ali dodatno otekanje,
• da normalno opravljate vsakodnevne aktivnosti, ob čemer prizadeti ud aktivno uporabljate,
• če ne morete izvajati aktivnih vaj, priporočamo, da vam bližnji pomagajo s pasivnimi vajami (npr. razgibavanje prizadetega uda itd.).
  
  
4. Zdravnik vam lahko predpiše terapijo z ročno limfno drenažo, ki pa jo mora izvajati ustrezno usposobljen terapevt.
   

Priporočila za nego kože

• dnevno umivanje prizadete kože,
• izogibanje milom, ki kožo dodatno izsušijo,
• vzdrževanje prožnosti kože z uporabo vlažilnih (emolientnih) krem,
• uporabo blagih mil, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov (parfumov, itd.),
• kožo med prsti po umivanju dobro osušite.

Priporočila za preprečevanje pojava okužb

Najpogostejši zaplet, ki se limfedemu lahko pojavi je okužba. Ker je limfa bogata z beljakovinami, predstavlja idelano gojišče za razvoj bakterij. Razpoke na koži (pogosto nevidne) omogočajo bakterijam nemoten vstop v mezgovnice in s tem razvoj okužbe. Okužba pa preko vnetja vodi v dodatno brazgotinjenje, kar povzroči dodatne poškodbe v mezgovnicah ter okolnem tkivu in s tem še poslabša otekanje prizadetega dela telesa.

Najpogostejši simptomi, ki spremljajo okužbo so povišana telesna temperatura, utrujenost, oslabelost in slabost. V tem primeru je nujno potrebno zdravljenje z antibiotiki (proti bakterijski okužbi) in/ali antimikotiki (proti glivični okužbi).

Priporočamo:

• da poskrbite za dobro in skrbno nega prizadete kože,
  
• da ste pozorni na pojav razpok, rdečine ali luščenja na koži med prsti, saj so lahko znak glivične okužbe kože.

Preventivni ukrepi pri limfedemu

Namen preventivnih ukrepovi pri limfedemu je zaščita pred nenamernimi poškodbami. Te lahko povzročijo okužbe kože, ki lahko vodijo v dodatne poškodbe v limfnem sistemu in okolnemu tkivu, kar še poslabša limfedem.

Priporočamo:

• da pri kuhanju, pomivanju ali vrtnarjenju zaščitite roke z zaščitnimi rokavicami in dolgimi rokavi;
• da vedno nosite zaščitna obuvala in ne hodite bosi;
• da se izogibate prekomerni toploti (vroča kopel) in možnosti nastanka sončnih opeklin (zadržujte se v senci in uporabljajte kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem);

• da na prostem uporabljate kreme ali razpršila za odganjanje mrčesa, kar prepreči pike insektov;
• da pri britju uporabljate električni brivnik, po britju pa razkužilo za občutljivo kožo.

Kaj storiti ob ureznini ali odrgnini?

Če pride do ureznine ali odrgnine, je treba prizadeto območje takoj umiti, razkužiti ter namestiti sterilno gazo.

Kaj storiti ob pojavu šena (bakterijske okužbe kože)?

Rdečina, ki se širi, hujše bolečine v prizadetem udu, povišana telesna temperatura in mrzlica so znaki bakterijske okužbe kože in podkožja (šen). Ob pojavu šena je potreben pregled pri zdravniku in zdravljenje z antibiotiki.

Dodatna priporočila

Priporoča se, da se medicinsko tehničnim posegom (npr. merjenje krvnega pritiska, odvzem krvi, vstavitev kanile, aplikacija zdravil, itd.) na prizadetem udu izogibamo. Sploh zdravila, ki se jih navadno daje v kožo, podkožje ali mišice, se naj ne aplicirajo v prizadeti ud. Zaradi motenega odtoka limfe je absorpcija zdravil v krvni obtok motena ali zakasnjena.

Priporočila v primeru iztekanja limfe

Pri limfedemu se lahko pojavi iztekanje limfe skozi kožo (limforeja). Navadno se pojavi, ko se koža naglo razširi ob čemer nastanejo razpoke, iz katerih teče limfa. To predstavlja veliko nevarnost za pojav okužbe.

Kje lahko pridobite več informacij?

• Slovensko Strokovno združenje za limedem
  

• National Cancer Institut: Lymphedema
  

•  HPNA web page

Zdrava ustna sluznica je zelo pomembna, saj ima poškodovana neugoden vpliv na bolnika (predvsem na hranjenje in vnos hranil). Cilj nege ust, ki ga želimo doseči je vzdrževanje ustnic in ustne sluznice čiste, mehke in nepoškodovane kolikor je to mogoče, ter redno odstranjevanje oblog in drugih ostankov v ustih. Eden najpogostejših problemov s katerim se soočamo v paliativni oskrbi je suhost ust. Kaj je suhost ust? Suhost ust (kserostomija) je subjektiven občutek suhih ust zaradi zmanjšanega izločanja sline.

Prenesi zloženko

Kako pogosto se pojavi suhost ust?

Kateri so najpogostejši vzroki za pojav suhosti ust?

• zmanjšano izločanje sline,
• razjede ustne sluznice,
• lokalna ali sistemska izsušenost (dehidracija)
• ter še nekateri drugi dejavniki.

Kakšne težave se lahko pojavijo zaradi suhosti ust?

Kakšni so ukrepi za lajšanje suhosti ust?

Priporočilo
Odsvetujemo uporabo proizvodov na osnovi mineralnega olja, glicerinskih proizvodov in komercialnih ustnih vodic z alkoholom.

Kakšne so posebnosti glede lajšanja suhosti ust v zadnjem obdobju življenja?

V zadnjem obdobju življenja (ko se med drugim pojavi oteženo požiranje) je pomembno pogosto vlaženje ust. Zaželeno je, da se usta vlažijo na 30 minut, minimalno pa vsaj na 2 uri. Sočasno je pomembna uporaba balzama za ustnice (npr. vazelina) na 4 ure za preprečevanje nastanka razpokanih ustnic. Vključevanje svojcev v oskrbo je izrednega pomena.

Kje lahko pridobite več informacij?

Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
 

Avtor: ​​Boštjan Zavratnik
Soavtorji: ​ Andreja Zore, Tatjana Horvat

Svetujemo tudi:

•  Cancer.net
  
  

•  Marie Curie Cancer Care

Pred odpustom iz bolnišnice ste vi in vaši bližnji soočeni z mnogimi vprašanji: ťKako bo doma?Ť, ťAli bomo zmogli sami?Ť, ťAli nam lahko kdo pomaga?Ť. Bolezen nam lahko narekuje občasne ali trajne težave v vsakdanjem življenju. Ko jih sami ne zmorete več obvladati, ste upravičeni do pomoči na domu. Z njo si lahko izboljšate kakovost življenja in olajšate ovire, ki jih prinaša bolezen. Kaj je pomoč na domu? Pomoč na domu (socialna oskrba) so vsakdanja opravila na domu uporabnika, ki jih izvajajo socialne oskrbovalke: različne oblike organizirane, praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu (bivanje v domu starejših občanov, hiša hospic).

Prenesi zloženko

• pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih,
• gospodinjsko pomoč,
• pomoč pri ohranjanju družbenih stikov.

Kdo so upravičenci pomoči na domu?

Kdaj je na voljo pomoč na domu?

Pomoč na domu se izvaja od ponedeljka do petka (v nekaterih občinah tudi vse dni v tednu).
Na teden upravičencu pripada 20 ur, ki si jih lahko razporedite glede na vaše potrebe, v dogovoru z izvajalcem. Socialna oskrbovalka vas tako lahko obišče tudi večkrat dnevno.

Kdo izvaja pomoč na domu?

Občine so tiste, ki so dolžne zagotavljati izvajanje pomoči na domu. Občine iz svojih proračunov financirajo del stroškov storitve pomoči na domu (vsaj v višini 50 %), preostali del pa krijejo uporabniki.

V okviru mreže javne službe lahko pomoč na domu izvajajo:

• centri za socialno delo,
• domovi za starejše,
• nekateri drugi javni zavodi,
• koncesionarji.

Več informacij o izvajalcih pomoči na domu in ceni storitve lahko pridobite pri socialni delavki v bolnišnici ali pri pristojnem centru za socialno delo.

Kako uredite pomoč na domu?

Ali potrebujete več pomoči?

Kje lahko pridobite več informacij?

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

• seznam centrov za socialno delo
• seznam ponudnikov pomoči na domu v okviru javne službe
• seznam zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Ko človek ne zmore več skrbeti sam zase, je lahko ena od možnih rešitev domska oskrba. Ko vaše zdravstvene in socialne potrebe presegajo zmožnost pomoči, ki jo dobivate od vaše družine ali različnih služb za pomoč na domu, je dobro razmisliti o 24-urni pomoči in oskrbi, ki vam jo lahko nudi dom starejših občanov ali hospic. Kaj je domsko varstvo? Dom starejših občanov je socialnovarstveni zavod, ki nudi 24-urno bivanje z vso potrebno zdravstveno in socialno oskrbo ljudem, ki zaradi starosti in/ali drugih okoliščin (npr. huda bolezen) ne želijo ali ne morejo živeti sami oziroma v domačem okolju. V domu vam nudijo:

Prenesi zloženko

• 24-urno zdravstveno oskrbo in pomoč,

• fizioterapijo,
• delovno terapijo,
• storitve socialne službe, ki vam lahko pomaga pri reševanju osebnih stisk in težav ter uveljavljanju socialnih pravic (denarna socialna pomoč, ureditev dodatka za pomoč in postrežbo, oprostitve doplačil, urejanje skrbništva…),
• dodatne aktivnosti, ki pripomorejo k dobremu počutju stanovalcev,
• izbirate lahko med eno-, dvo- in večposteljno sobo (tudi apartmajem ali oskrbovanim stanovanjem).

Kako uredite domsko varstvo?

• prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo,
• zdravniško mnenje o vašem trenutnem zdravstvenem stanju,
• po potrebi pooblastilo ali odločbo o skrbništvu za posebni primer (kadar oseba zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna izraziti svoje volje), ki ju uredite na pristojnem centru za socialno delo; skrbnika se postavi za točno določene naloge ali postopke),
• izjavo o plačilu oz. doplačilu oskrbe.

Kdo so upravičenci domske oskrbe?

• Državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji,
• tisti, ki izpolnjujejo ostale zdravstvene in socialne pogoje.

Pravico za sprejem imate v domu, ki se nahaja v občini, kjer bivate.  Možen pa je tudi sprejem v domu po vaši želji, če ima dom prosto mesto in se tako dogovorite.

Kaj je hiša HOSPIC?

• kadar nimajo ustreznih pogojev bivanja doma,
• kadar svojci zaradi različnih razlogov ne morejo v celoti skrbeti za njih (so odsotni, prezaposleni ali potrebujejo čas za počitek),
• ne glede na kraj stalnega prebivališča.
  

• 24-urno zdravstveno oskrbo in pomoč,
• obiske svojcev, ki jih ne omejujejo z uradnimi urami,
• psihosocialno in duhovno oporo vam in svojcem,
• druženje s prostovoljci in hišnimi ljubljenčki, če si to želite,
• enoposteljno sobo, ki jo lahko uredite čim bolj domače (slike, rože),
• po dogoru sobiavnje ob umirajočem.
  

Kako urediti sprejem?

• zdravniško mnenje o vašem trenutnem zdravstvenem stanju,
• izpolnjeno vlogo za sprejem,
  
• po potrebi pooblastilo ali odločbo o skrbništvu za posebni primer (kadar oseba zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna izraziti svoje volje), ki ju uredite na pristojnemcentru za socialno delo; skrbnika se postavi za točno določene naloge in postopke,
  
• izvide brisov MRSA in ESBL (v primeru premestitve iz domače oskrbe so samoplačniški in jih uredite s pomočjo patronažne medicinske sestre

Kje lahko dobite več informacij o institucionalnem varstvu?

• Socialna služba v bolnišnici,
• Dom starejših občanov,
• Center za socialno delo,
• Skupnost socialnih zavodov Slovenije
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
  

• Na njihovih spletnih straneh lahko najdete tudi:

seznam zavodov, ki opravljajo instuticionalno varstvo starejših

• Slovensko društvo HOSPIC