Kako prepoznati zadnje dneve življenja?
Spremembe, ki jih lahko opazite, so:
- utrujenost in fizična oslabelost,
- izguba apetita in telesne teže,
- oteženo gibanje (bolnik je vedno bolj vezan na posteljo),
- neodzivnost na zdravljenje bolezni,
- vedno pogostejši zapleti v poteku bolezni (okužbe, krvavitve, prebavne težave...),
- značilne spremembe krvnih izvidov,
- bolnik se vse manj zanima za dogajanje okoli sebe (stopnjuje se umikanje, zmanjšuje se sposobnost komunikacije),
- težko ohranja budnost, vedno večji del dneva prespi,
- pojavijo se motnje v zaznavanju in mišljenju ter postopno upadanje zavedanja.
Kaj so značilne spremembe v zadnjih dnevih življenja?
- Zmanjšano delovanje čutil
Bolnikova čutila, kot so vid, sluh, vonj, okus, lahko oslabijo. Vid lahko postane meglen, neoster. Za sluh je značilno, da se obdrži najdlje od vseh petih čutov.
- Odklanjanje hrane in tekočine ter oteženo požiranje
Bolnik ima zmanjšano potrebo po vnosu hrane in tekočine, ki ju zato odklanja. Sčasoma bolnik vse težje uživa hrano in tekočino, v zadnjih dneh požiralni refleks popolnoma ugasne, zato bolnik ne je in ne pije več.
- Zmedenost
Bolnik lahko postane zmeden v času in prostoru, oseb okrog sebe morda ne prepozna, pojavijo se lahko halucinacije (vidi osebe, stvari, ki jih dejansko ni).
- Spremembe v dihanju
Dihanje se lahko upočasni, postane neredno, pojavijo se vmesna obdobja brez dihanja, zvok dihanja se lahko spremeni (piskajoče, hropeče dihanje).
- Težave z odvajanjem urina in blata
Pri bolniku se navadno pojavi nenadzorovano uhajanje urina in blata ali zastoj urina v mehurju. Izločanje urina se zmanjša, urin postaja vedno temnejši. Izločanje blata postane še bolj neredno in se proti koncu povsem ustavi.
- Spremembe na koži
Koža postopoma postaja vse bolj hladna, spremeni se barva, na koži se pojavijo lise, koža okrog nosu, ust in prstov pomodri.
Kaj so cilji oskrbe
v zadnjih dnevih življenja?
Prizadevanja za podaljševanje življenja niso več mogoča, niti smiselna. Cilj je bolniku omogočiti največjo možno udobje ter mirno in dostojno smrt. To dosežemo s tem, da obvladujemo bolečino in druge simptome, ki so moteči za bolnika.
Bolniku v tem obdobju prenehamo dajati nepotrebna zdravila in opravljati obremenjujoče preiskave.
Ohranimo ključna zdravila za obvladovanje najpogostejših simptomov (bolečina, slabost, bruhanje, nemir, težko dihanje, hropenje, povišana telesna temperatura).
Zaradi vedno težjega požiranja bolnika se lahko spremeni pot vnosa zdravil. Priporočen je vnos v podkožje, preko kože (obliži), preko sluznic (podjezična tableta, svečke v črevo).
V tem času je še posebej pomembno biti z obolelim.
Kako lahko pomagate bolnemu pri oskrbi simptomov
v zadnjih dnevih življenja?
Zaznavanje bolečine se v zadnjih dneh življenja navadno zmanjša in zato bolnik običajno potrebuje manj zdravil za lajšanje bolečine. Kljub temu mora imeti ta zdravila bolnik vedno predpisana.
Kadar pri bolniku zaznate znake bolečine (kremženje, nemir…), mu dajte predpisana zdravila za lajšanje bolečine.
Napadi težkega dihanja so lahko zelo obremenjujoči za bolnika in bližnje.
Pomembno je, da ob napadih težkega dihanja ostanete mirni, bolnika poskušate čim bolj umiriti, poskrbite za dobro prezračenost prostora in mu po potrebi daste predpisana zdravila za lajšanje težkega dihanja.
Nemir /delirij
Pri bolniku nemir prepoznamo kot stokanje, kriljenje z rokami, vlečenje rjuh, poskuse vstajanja.
Če se pojavi nemir, je bolnika treba nežno pomiriti in mu dati vnaprej predpisano zdravilo proti nemiru.
Hropenje
Hropenje se pojavi v zadnjih urah življenja zaradi prekomernega zastajanja tekočin v dihalnih poteh. Bolnikova zavest je v tem času že tako zožena, da za bolnika to navadno ne predstavlja stresa, je pa zato toliko bolj obremenjujoče za bolnikovo okolico (predvsem svojce). Prevelik vnos tekočin (infuzije) lahko stanje še poslabša.
Hropenje lahko zmanjšate s spremembo položaja bolnika in z zdravili za preprečevanje nastajanja novih dihalnih izločkov.
Spremembe telesne temperature
Povišana telesna temperatura je v zadnjih dneh življenja pogosta, lahko pa tudi izrazito niha.
Ob pojavu povišane telesne temperature bolniku daste vnaprej predpisano zdravilo za znižanje telesne temperature.
Slabost in bruhanje
V zadnjih dneh življenja sta slabost in bruhanje redkeje prisotna, saj sta običajno neposredno povezana z vnosom hrane in tekočine.
Če sta simptoma prisotna, svetujemo posvet z zdravstvenim osebjem glede ustreznih ukrepov.
Spremembe v odvajanju urina in blata
Ob nenadzorovanem uhajanju urina in/ali blata bolnik potrebuje plenice.
Ob zastoju urina v mehurju bolnik potrebuje vstavitev urinskega katetra. Znaki zastoja urina so: suha plenička, nemir, občutljiv spodnji del trebuha.
Kakšna je potreba po hrani in tekočini v zadnjih dnevih življenja?
Za prehrano oziroma tekočino v žilo se pri umirajočem bolniku v zadnjih dneh življenja odločimo zgolj izjemoma, ker nadomeščanje ne olajša glavnih težav. Umetna prehrana v takih primerih tudi ne podaljša življenja. Izguba potrebe po hrani in tekočini je normalen sestavni del umiranja (zaradi ugasle zaznave v možganih bolnik ne čuti lakote in žeje). Pomanjkanje tekočine v telesu (dehidracija) je blagodejno, ker zmanjšuje otekline,, nabiranje tekočine v trebuhu in prsnem košu (maligni izlivi), bolečino in težko dihanje.
Uživanje hrane in tekočine popolnoma prilagodimo bolnikovim željam in sposobnostim. Bolnika s hrano in pijačo nikoli ne silimo. To je pomembno tudi zaradi tega, ker ob takem početju obstaja velika nevarnost, da hrana ali tekočina zaideta v dihalne poti.
Kako še lahko pomagate bolnemu v zadnjih dnevih življenja?
Bližnji imate v tem obdobju pomembno vlogo.
Najbolj lahko pomagate tako, da čim več sodelujete pri bolnikovi oskrbi. Poskrbite za mirno in tiho okolje brez naglice, za mirno glasbo in nevtralne vonjave, če je to bolniku všeč. Pomagajte pri negovanju, obračanju, preoblačenju, masiranju ter nameščanju bolnika v udoben položaj. Če bolnik lahko požira, mu večkrat nudite požirke tekočine in skrbite za vlažnost ustne sluznice ter ustnic.
V domači oskrbi skrbite za dajanje priporočenih zdravil.
Če je zaželeno in primerno, lahko izvajate družinske oziroma verske obrede.
Ob bolniku se pogovarjajte, kot da vas popolnoma sliši in razume, čeprav imate vtis, da ne sliši in ne reagira na vaš glas.
Oskrba osebe v zadnjih dneh življenja je zahtevna in lahko obremenilna. Prisotna so čustva, kot so jeza, žalost, strah, tesnoba... Skrb namenite tudi svojim potrebam in povprašajte za pomoč.
Oskrbovalci so pogosto prepričani, da bo smrt za umirajočega boleča izkušnja. Toda čas pred smrtjo je običajno mirno spokojno obdobje. Včasih se vseeno lahko pojavi nemir, takrat bolniku pomagamo z vnaprej predpisanimi zdravili za pomiritev.
V tekstu opisana dogajanja in spremembe se ne bodo pojavili pri vsakem bolniku, niti v opisanem zaporedju. Opisani simptomi so del normalnega, naravnega procesa v telesu, ki počasi usiha.
Kje lahko pridobite več informacij?
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojega zdravnika, medicinsko sestro in druge zdravstvene delavce, ki vas oskrbujejo.
Avtor: Jožica Červek
Soavtorji: Boštjan Zavratnik, Darja Žnidaršič
Svetujemo tudi:
Več informacij si lahko preberete tudi na: https://nasodiscu.si/dedovanje
OPOROČNA SPOSOBNOST: Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoko lahko v t. i. svetlem trenutku napravi tudi oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta. Niti naknadna izguba sposobnosti za razsojanje ne vpliva na veljavnost oporoke.
VSEBINA OPOROKE
V oporoki določimo enega ali več dedičev, ki jih je treba natančno opredeliti (ime in priimek, naslov, tudi EMŠO). Koristno je tudi, da napišemo tudi datum.
Natančno je treba opredeliti premoženje, s katerim razpolagamo in katerega želimo, da posamezni dediči podedujejo. Nepremičnine v oporoki definiramo z zemljiškoknjižnimi podatki, premičnine pa čim bolj natančno opišemo in določimo (npr. z enolično identifikacijsko številko; s številko registracije tablice, tipom in znamko avtomobila). Dedič odgovarja tudi za zapustnikove dolgove (npr. zapadli in neplačani obroki zapustnikovega posojila), in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če smo uživali pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko dedovanje tudi omeji.
V oporoki lahko s svojim premoženjem razpolagamo zgolj v okviru razpoložljivega deleža, ni namreč mogoče spregledati nujnih deležev. Nujni delež je del dednega deleža, ki bi ga dedovali naši zakoniti dediči, če ne bi bilo oporoke. V oporoki lahko nujne dediče razdedinimo (če so se npr. huje pregrešili zoper nas) ali odvzamemo njihov nujni delež v korist potomcev.
V oporoki lahko določimo tudi t. i. volilo. Z volilom razpolagamo zgolj s posamično stvarjo ali pravico, ki jo namenimo določeni osebi. Volilojemnik načeloma ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
Tistemu, ki mu zapuščamo korist iz zapuščine, lahko določimo tudi dolžnost. Lahko določimo tudi, naj se kakšna stvar ali pravica, del ali vsa zapuščina uporabi za dovoljen namen (npr. štipendijski sklad). Lahko določimo tudi izvršitelja oporoke.
Kadar v naše premoženje sodi tudi t. i. zaščitena kmetija, je treba upoštevati, da zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič – fizična oseba. Izjemoma smemo zaščiteno kmetijo zapustiti več dedičem skupaj, in sicer zgolj zakoncema ali enemu staršu in otroku oz. posvojencu. Lahko določimo tudi volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, vendar le, če s tem znatno ne prizadenemo njene gospodarske sposobnosti. Če razpolagamo z zaščiteno kmetijo na kakšen drugačen način, se zaščitena kmetija deduje na podlagi zakona.
V oporoki lahko tudi izrazimo željo, komu naj se zaupa naš mladoletni otrok. V skladu z družinskim zakonikom lahko namreč starši tudi za primer smrti vnaprej izrazimo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, oz. glede sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, oz. glede posvojitelja ali skrbnika. Takšno vnaprej izraženo voljo sodišče, ki odloča glede našega mladoletnega otroka, upošteva, če naša volja ni v nasprotju s koristjo otroka. Če se vnaprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče samo.
OBLIKE OPOROKE
- Lastnoročna oporoka: Oporočitelj na list lastnoročno napiše in podpiše oporoko. Zaradi morebitnega dokazovanja je koristno navesti tudi datum.
- Pisna oporoka pred pričami: Oporočitelj v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Oporoko podpišeta tudi obe priči.
- Ustna oporoka: Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Takšna oporoka velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer, v katerih je bila sestavljena. Izredne razmere so v skladu s sodno prakso tudi hitro in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja.
- Sodna oporoka: Oporoko sestavi po oporočiteljevi izjavi sodnik okrajnega sodišča.
- Notarska oporoka: Notar sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi njegove že napisane izjave poslednje volje, ki mu jo predloži v potrditev. Takšna oporoka ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.
PRIČE PRI OPOROKI
Priča pri oporoki mora biti polnoletna, polno poslovno sposobna oseba. Priča ne more biti bližnji sorodnik oporočitelja. Priča pri sodni oporoki mora razumeti jezik, v katerem je oporoka sestavljena.
Priča potrdi avtentičnost oporočiteljevega podpisa in resničnost njegove izjave, da je sestavljeno besedilo njegova oporoka. Priča pri ustni oporoki mora zapisati oporočiteljevo izjavo in jo izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem.
Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali sorodnikom teh oseb.
HRAMBA OPOROKE
Oporoko lahko shranimo kjerkoli. Pomembno je, da bo oporoka ob naši smrti dostavljena sodišču, zato jo je smiselno shraniti pri osebi, ki ji zaupamo. O sami oporoki ter o mestu njene hrambe lahko obvestimo tudi dediče, ni pa to potrebno za veljavnost oporoke.
Centralni register oporok pri Notarski zbornici Slovenije vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje.
NOVA OPOROKA: Oporoko lahko deloma ali v celoti kadarkoli spremenimo, in sicer tako, da napravimo novo. Prejšnjih oporok ni treba izrecno preklicati ali uničiti, saj bo uporabljena zadnja veljavno sestavljena oporoka. Pomembno pa je, da ima vsaka oporoka datum nastanka.
ČE OPOROKE NE SESTAVIMO
Če oporoke ne sestavimo, se bo dedovanje po naši smrti izvedlo na podlagi zakona o dedovanju. Ta zakon določa, da v prvem dednem redu dedujejo partner (zakonski oz. zunajzakonski; pod enakimi pogoji tudi istospolni) in otroci. Če nimamo potomcev, v drugem dednem redu dedujejo naše premoženje partner in starša (oz. po vstopni pravici njihovi potomci). Če nimamo potomcev in staršev, dedujejo v tretjem dednem redu naše premoženje stari starši (oz. po vstopni pravici njihovi potomci). Zapuščina brez dedičev postane last Republike Slovenije.
POVEZANI INSTITUTI
Premoženjska razmerja za primer smrti je mogoče urediti tudi z drugimi pravnimi instituti, ki po svojem bistvu urejajo enake ali podobne življenjske situacije kot oporoka:
1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju: Preživljavec (npr. vnuk) se zaveže preživljati sopogodbenika (npr. dedka) oz. drugo osebo v zameno za celotno sopogodbenikovo premoženje ali njegov del, pri čemer je izročitev tega premoženja odložena do smrti druge pogodbene stranke. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
2. Darilo za primer smrti: Darilna pogodba, ki se izpolni ob smrti darovalca. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega mora biti listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.
Prvi trenutki ob umrlem
Za slovo od umrlega si vzemite toliko časa, kot ga potrebujete. Pomembno je, da naredite tisto, kar čutite in kar je prav za vas. Ne razmišljajte o tem, da je treba napraviti karkoli nujno ali da morate hiteti.
Kadar bližnji umre doma
Ob smrti bližnjega vam z urejanjem formalnosti ni treba hiteti, vzemite si čas.
O smrti obvestite zdravnika oz. pristojno mrliško pregledno službo, in sicer v gosto naseljenem področju najpozneje v 12 urah, drugje najpozneje v 24 urah. Če je smrt nastopila ponoči, lahko z obveščanjem počakate do jutra, če vam prisotnost pokojnika ne povzroča stiske.
Pokličite na telefonsko številko:
- Ljubljana: Inštitut za sodno medicino: 01 524 49 51 ali 01 543 72 22 (24 ur na dan, vse dni v letu),
- Maribor: 080 30 12 Zdravstveni dom Maribor, Reševalna služba ali 112,
- ostali kraji: dežurni zdravnik v lokalnem zdravstvenem domu.
Od vas bodo želeli vedeti osnovne podatke o umrlem:
- datum in kraj rojstva,
- datum in ura smrti,
- naslov oziroma kraj, kjer umrli leži.
Pokojnika ne premikajte dokler se ne opravi mrliški ogled. Pripravljen imejte osebni dokument in dosegljivo zdravstveno dokumentacijo pokojnika.
Zdravnik vam bo po opravljenem pregledu izdal Zdravniško potrdilo o smrti in Poročilo o vzroku smrti. S tem dokumentom morate prijaviti smrt v dveh dneh od dneva smrti na upravni enoti na Oddelku za matične zadeve, kjer je oseba umrla). Matični urad vam bo v 30 dneh po prijavi smrti izdal Smrtovnico, s katero boste urejali vse stvari v zvezi z umrlim (zapuščinski postopek, bančni računi, trajniki, naročnine …).
Za prevoz umrlega se obrnite na pogrebno podjetje, pri katerem boste naročili pogrebno slovesnost.
Čas, ko čakate na prevoz lahko izkoristite, da se od pokojnika poslovite, ga higiensko uredite in preoblečete, lahko pa to kasneje opravi pogrebno podjetje – v tem primeru pripravite obleko.
Kadar bližnji umre v bolnišnici
Če ste bili določeni za osebo, ki prejme informacije glede zdravstvenega stanja bolnika, vas bo zdravnik obvestil o njegovi smrti. V primeru, da ne boste ob smrti prisotni ob bolniku, vas bo zdravnik poklical po telefonu ali pa vam bo poslal telegram.
Ob smrti bolnika se zdravnik odloči ali je potrebna obdukcija. Če se bo odločil za odstop od obdukcije, vas bo vprašal, ali se z odločitvijo strinjate. Umrli mora biti na bolnišničnem oddelku še 2 uri po ugotovljeni smrti, nato je premeščen v mortuarij. Zdravstveno osebje bo pokojnika predalo pogrebnemu podjetju, ko je zbrana vsa potrebna dokumentacija.
V času do predaje umrlega pogrebnemu podjetju se lahko poslovite od vašega bližnjega. Na oddelku, kjer je nastopila smrt, prevzamete njegove osebne stvari in lastnino. Glede pogrebnih slovesnosti se obrnite na pogrebno podjetje in se tam dogovorite za vse podrobnosti. Poročilo o smrti za matično knjigo oziroma register umrlih pošlje ustanova, v kateri je vaš bližnji umrl. Ti postopki trajajo nekaj časa, zato ne boste mogli pričeti z urejanjem pogrebnih slovesnosti takoj – priporočamo, da pokličete na pogrebno podjetje in se dogovorite za sestanek z referentom.
Če umrli nima svojcev oziroma ni naročnika pogreba, za pokop poskrbi občina, v kateri je pokojnik prebival.
POGREB
Pogreb je obred, ki ga opravite žalujoči v prvih dneh po smrti bližnje osebe. Predstavlja zadnje slovo od umrlega. Namenjen je lahko širši družbeni skupnosti – vsem, ki se želijo posloviti od umrlega, žalujoči pa se lahko odločite, da pogreb izvedete v ožjem družinskem krogu. Pogreb je lažje organizirati, če poznate želje pokojnega, zato je priporočljivo, da se pred smrtjo o tem pogovorite.
To obdobje je za žalujoče zelo ranljivo, nekateri so v stanju šoka. V tem času imajo največ opore svojih bližnjih v primerjavi z meseci, ki sledijo. Nekateri žalujoči so v tem obdobju zelo ranljivi, zato potrebujejo pomoč drugih pri organizaciji in izvedbi pogreba. Žalujočim je pomembno, kdo vse pride na pogreb, to si zelo zapomnijo in o tem kasneje premišljujejo. Pomembno je razmisliti tudi o tem, na kakšen način se bodo od umrlega poslovili otroci.
Pred naročilom pogreba se je treba odločiti o vrsti pogreba.
Kakšen bo pogreb – oblika pogreba:
- klasičen pokop s krsto,
- upepelitev (žarni pokop),
- raztros pepela na pokopališču ali drugem izbranem kraju.
Ali bo pogreb:
- civilni,
- verski: določiti bo treba predstavnika verske skupnosti (duhovnika).
Dogovoriti se je treba glede sodelovanja pevcev, trobentačev in ostalih storitev.
Za naročilo pogreba boste potrebovali:
- osebni dokument umrlega (osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje),
- fotografijo umrlega,
- obleko za umrlega,
- veljavni osebni dokument naročnika pogreba.
V primeru objave osmrtnice razmislite katere podatke boste objavili:
- ime in priimek umrlega (lahko tudi dekliški priimek),
- poklic umrlega,
- kraj in ulica bivanja,
- kdaj in kje bo pogreb,
- kje bo pokojnik ležal oziroma kje bo žara do pogreba.
Pomembni kontaktni podatki
Za urejanje pogrebnih storitev pokličite:
Ljubljana: ŽALE Javno podjetje, d.o.o. 01 420 17 00, 01 420 17 33, elektronska pošta info@zale.si
24-urna dežurna služba 01 420 17 50
Maribor: Pogrebno podjetje Maribor, d.d. 02 480 01 33 ali 041 622 979, 24-urna dežurna služba
Koper: Komunalno podjetje Koper – Marjetica Koper 05 66 33 727 ali 05 66 33 724
- Seznam ostalih pogrebnih podjetij: http://www.pogrebi.info
- Vloga za dovolitev pokopa zunaj pokopališča oziroma za raztros pepela: www.informiran.si
Osebni dokumenti
Osebni dokumenti (potna listina, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, obmejna prepustnica, orožni list …) umrlega posameznika niso več uporabni in jih je treba uničiti. Pristojni organ (na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji) v matičnem registru preveri matično dejstvo smrti. Po ugotovitvi, da je posameznik umrl, njegove identifikacijske dokumente fizično uniči (preluknja, prereže) in jih vrne svojcem.
Smrtovnica
Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov iz matičnega registra in Centralnega registra prebivalcev, Centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel.
Smrtovnico sestavi matičar na upravni enoti in jo posreduje sodišču, na območju katerega je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Smrtovnico je treba sestaviti tudi, če premoženja pokojnik ni imel.
V smrtovnico se vpišejo naslednji podatki:
- podatki o pokojniku,
- podatki o zakoncu, zunajzakonskem partnerju in otrocih,
- podatki o drugih sorodnikih, ki bi bili lahko poklicani k dedovanju,
- podatki o pokojnikovem premoženju (premičnem in nepremičnem, lastništvo motornih vozil, bančnih računih, gotovini, vrednostnih papirjih in naložbah, avtorskih pravicah ali lastništvu podjetja, premoženje v tujini …)
- podatek o obstoju oporoke,
- podatek, ali je bil pokojni upravičenec do pravic iz socialnega varstva.
Bančni računi
Ob smrti bližnjega je treba o tem obvestiti banko, pri kateri je imel umrli odprt bančni račun. Banka blokira transakcijski račun ob predložitvi uradnega dokumenta o smrti imetnika. Razpolaganje z denarjem na računu po blokadi je možno šele po končanem postopku dedovanja. Bančni račun banka zapre, ko prejme pravnomočen sklep o dedovanju.
Odjava pri različnih ponudnikih storitev
Ob smrti bližnjega je treba o tem obvestiti ponudnike storitev, kjer je imel pokojnik sklenjene različne naročniške obveznosti (televizija, telefon, časopis, zavarovanja, internet ...). Ker imajo ponudniki teh storitev različno urejeno postopanje v primeru smrti zavezanca, se je po informacije najbolje obrniti na konkretnega ponudnika.
Uveljavljanje zahtevkov pri zavarovalnicah
Če je imel pokojni sklenjena življenjska zavarovanja, se pri zavarovalnici pozanimajte o načinu uveljavljanja zavarovalnih zahtevkov. Če boste pri tem potrebovali različna zdravniška potrdila, se obrnite na pravno službo zdravstvenega zavoda kjer je pokojni umrl s pisnim zahtevkom.
Izplačilo denarnih prejemkov (pokojnina, plača, solidarnostna pomoč …)
- Pokojnina
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ustavi izplačevanje pokojnine ali druge prejemke takoj, ko se v uradni evidenci Centralnega registra prebivalstva zaradi smrti spremeni status uživalca oziroma ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine.
Neizplačani zapadli zneski pokojnine ali druge dajatve ZPIZ-a se ob smrti uživalca podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila, in sicer le zneski, do katerih je bil uživalec upravičen izključno do dneva smrti. Dediči lahko izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu zahtevajo od ZPIZ-a na podlagi originalnega in pravnomočnega sklepa o dedovanju; ob soglasju volje vseh dedičev pa tudi na podlagi posebne izjave, ki jo ob prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na ZPIZ-u.
- Plača
S smrtjo preneha veljati pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno pokojni. Pokojniku pripada plača oziroma nadomestilo plače ter druge pravice iz delovnega razmerja (npr. regres) do dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Plača, nadomestilo plače ter drugi prejemki iz delovnega razmerja se nakažejo na bančni račun pokojnega in so del zapuščinskega postopka.
- Solidarnostna pomo
Izplačilo solidarnostne pomoči urejajo kolektivne pogodbe ali drugi akti delodajalca, pri katerem je bil pokojni zaposlen ob smrti. Če je pokojni v času zaposlitve pri svojem delodajalcu zaprosil za solidarnostno pomoč zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti zaradi bolezni in je bil do nje upravičen, so po njegovi smrti do izplačila upravičeni njegovi dediči.
Velikokrat kolektivne pogodbe predvidevajo izplačilo solidarnostne pomoči tudi v primeru smrti ožjega družinskega člana, zato lahko svojci pri svojem delodajalcu preverijo, ali bi bili do solidarnostne pomoči zaradi smrti bližnjega upravičeni tudi sami.
- Pogrebnina in posmrtnina
Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta obliki izredne denarne socialne pomoči. Obe pravici sta vezani na izpolnitev dohodkovnega cenzusa.
Posmrtnina je pravica, namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali katerih dohodek ne presega zakonsko določenega cenzusa.
Pogrebnina je namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba. Pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov pogreba znaša v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Svojci lahko vlogo za uveljavljanje obeh pravic vložijo pri katerem koli centru za socialno delo. Obe pravici se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca.
Zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek je vezan na izgubo bližnje osebe, zato je pogosto čustveno obremenjujoč za vse vpletene. Postopek se vodi po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice – to pomeni, da se začne tudi, če ga stranke ne predlagajo. Sodišče v postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. Sodišče vodi ter zaključi postopek, tudi če se stranke ne odzivajo. Zaključi se praviloma z izdajo sklepa o dedovanju, v katerem je navedeno, kaj kdo deduje in kakšen je njegov dedni delež. Sklep o dedovanju se izda le, če je po zapustniku ostalo premoženje. Če sodišče ugotovi, da zapustnik ob smrti ni imel premoženja, se zapuščinski postopek ustavi.
Sodišče v zapuščinskem postopku odloča le o prenosu premoženja zapustnika na dediče ali druge osebe, in ne o drugih družinskih ali medsebojnih razmerjih.
Deduje se lahko na podlagi oporoke, kadar pa oporoke ni, se deduje na podlagi zakona.
Iz podatkov zapisanih v smrtovnici sodišče pridobi podatke o dedičih, morebitnem obstoju oporoke zapustnika ter o (okvirnem) obsegu zapuščine. Upoštevajoč podatke o obsegu zapuščine, ki izhajajo iz smrtovnice, sodišče opravi uradne poizvedbe o premoženju zapustnika.
Ko je posamezna zapuščinska zadeva na vrstnem redu, sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo. O dnevu, uri in kraju zapuščinske obravnave sodišče dediče in druge osebe s pravnim interesom obvesti s pisnim vabilom. Podatki o razpisani zapuščinski obravnavi (datum rojstva in smrti, ime in priimek ter naslov zapustnika in opravilna številka zadeve, kraj, datum in ura obravnave) so dostopni tudi na spletnih straneh pristojnega sodišča.
Sodišče dedičem pošlje vabilo na prvo obravnavo. Na zapuščinski obravnavi sodišče ugotavlja sorodstveno razmerje zapustnika z dediči oziroma krog oseb, ki so poklicane k dedovanju, morebiten obstoj oporoke zapustnika in obseg zapuščine, prav tako pa sodišče obravnava zahtevke strank. Če je treba, je lahko razpisanih več narokov, o katerih so stranke sproti obveščene s pisnim vabilom.
Ko je zapuščinska obravnava zaključena, sodišče izda sklep o dedovanju in ga strankam pošlje po pošti. Če se ne strinjajo s sklepom sodišča, lahko v roku 15 dni vložijo pritožbo. Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.
Osnovne informacije o postopku dedovanja si lahko preberete na tej povezavi:
https://nasodiscu.si/static/media/brosure/08_Dedovanje_A4_web.pdf