Metulj

za bolnike z neozdravljivo
boleznijo in njihove bližnje

  • DOMOV
  • O PROJEKTU
  • PODPORNIKI
  • POVEZAVE
  • PREDLOGI
  • External link opens in new tab or windowZAHVALA

Pogovor z bolnim

Meni
  • Link Icon Link Icon Link Icon Kaj je paliativna oskrba?
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bolnikom
      • Link Icon Link Icon Link Icon Telesna
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Duhovna
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Socialna
    • Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč bližnjim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pogovor z bolnim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Nega bolnika
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Samopomoč
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Otrok
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Mladostnik
      • Link Icon Link Icon Link Icon Psihološka pomoč
    • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Pomoč pri oskrbi na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dodatna pomoč na domu
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Medicinski pripomočki
    • Link Icon Link Icon Link Icon Zadnji dnevi življenja
      • Link Icon Link Icon Link Icon Žalovanje
        • Link Icon Link Icon Link Icon Proces žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako si pomagamo?
        • Link Icon Link Icon Link Icon Misli žalujočih
        • Link Icon Link Icon Link Icon Čustva v procesu žalovanja
        • Link Icon Link Icon Link Icon Kako pristopiti k žalujočemu
        • Link Icon Link Icon Link Icon žalovanje v družini
        • Link Icon Link Icon Link Icon Knjige za pomoč žalujočim
      • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Seznam izvajalcev
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Osrednje slovenska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Podravska regija (Maribor, Ptuj)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Gorenjska regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Savinjska regija (Celje, Velenje)
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Zasavska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Pomurska regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Koroška regija
        • External link opens in new tab or window Link Icon Link Icon Link Icon Dolenjska, Posavje in Bela krajina
        • Link Icon Link Icon Link Icon Goriška regija
        • Link Icon Link Icon Link Icon Primorska, Obala
      KAKO SE POGOVARJATI S HUDO BOLNIM?

      Stiska, trpljenje, strah pred obremenjevanjem



      Stiska je stres, ki se ga težko olajša. Trpljenje je neprijetna izkušnja subjektivnega občutka stiske. Težka, neozdravljiva bolezen, strah pred negotovo prihodnostjo, smrtjo, vse to povzroča stiske in trpljenje. Navadno so najhujše tiste skrbi in stiske, ki jih ne moremo razrešiti sami. Vsi ljudje instinktivno želimo zaščititi svoje bližnje pred neprijetnimi, težkimi, obremenjujočimi stvarmi. Mnogokrat družbeno okolje in vzgoja ne podpirata odprte komunikacije in izražanja čustev ali pa dinamika družinskih odnosov temu ni naklonjena.

       External link opens in new tab or windowExternal link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or windowPrenesi zloženko
      Veliko težko bolnih in njihovih bližnjih zadržuje svoje stiske ter skrbi v sebi in se o njih ne pogovarjajo. Zmotno mislijo, da bo odkrit pogovor povzročil poslabšanje stanja pri enem ali drugem. Izogibanje pogovoru o težkih temah, stiskah in skrbeh je na prvi pogled videti kot dobra strategija, a v resnici povzroča več problemov, kot jih navidezno razreši.

      Zakaj se je potrebno pogovarjati tudi o neprijetnih temah?



      Bolezen se vedno dotakne več ljudi – hudo bolnega in bližnjih. Bolni ima praviloma številne skrbi (skrb za zakonca, otroke, starše, prihodnost, materialno preskrbljenost, umiranje…), vendar v sprejemanju bolezni vedno prehiteva bližnje, saj bolni s svojo boleznijo živi, bližnjih pa z njo ne želi obremenjevati.  

      V temu obdobju izogibanje odkritim pogovorom nakazuje težave, ki se pokažejo, če ne prej, ko bolni ne zmore več nositi vsega bremena. Takrat lahko neizražena čustva povzročajo trpljenje vseh vpletenih, bolnega pa dodatno izčrpavajo.

      Izogibanje pogovoru lahko vodi tudi v konflikte (ko bližnji vidijo trpljenje, ki pa ga bolni v strahu  pred obremenjevanjem bližnjih zanika), kar poglablja medsebojno nezaupanje, napetost in odtujenost.

      Z odprto komunikacijo omogočimo drug drugemu izražanje stisk, skrbi, čustev. Če bolno mamo skrbi, kaj bo z njenim sinom, ji to skrb lahko odvzame samo sin ali bližnji. Hkrati ji sin lahko pove, da tudi njega skrbi zanjo. Če je oče žalosten, ker zaradi njegove bolezni trpi hči, mu to žalost olajša le izpoved čustev hčerki. Hkrati da hčerki možnost, da mu pove, kako je žalostna zaradi vsega, kar se mu dogaja. Z odkritim pogovorom dosežemo, da vsak lahko izpove svoje skrbi, stiske. Vzpostavimo medsebojno zaupanje, enotnost in moč za skupno iskanje rešitev.

      Preprosto rečeno: problem je en sam (bolezen) in samo če smo odkriti, lahko vsak rešuje svoj del problema, zato je za vsakega posameznika breme lažje.

      Družinski sestanek



      Pogosto je pri pogovorih o težkih temah dobrodošla zunanja pomoč.

      Družinski sestanek je oblika pogovora, kjer so prisotni bolnik, bližnji, lečeči onkolog in/ali paliativni tim. Namen družinskega sestanka je pogovor o bolezni, težavah, osvetlitev problematičnih tem, vzpostavitev odprte komunikacije znotraj družine, načrt nadaljnje oskrbe, iskanje možnih rešitev in ukrepanje ob predvidljivih zapletih. Pogosto ne zadostuje le en pogovor. V nadaljnjih pogovorih je treba upoštevati nove razmere in se jim prilagajati.

      Kako se odkrito pogovarjamo?



      1. Najpomembneje je, da prisluhnete drug drugemu.

      2. Teme pogovorov prilagajajte stanju bolnika, željam in potrebam.


      Soočanje in sprejemanje neozdravljive, smrtne bolezni poteka preko več faz (zanikanje, jeza, pogajanje, depresija, sprejemanje). Podobno sprejemamo tudi vse ostale hude dogodke v življenju (krivice, smrt…). Za realno soočanje s stanjem, brez utvar, vsak potrebuje svoj čas.


      Predvideti morate tudi, da se razpoloženje bolnega lahko hitro spremeni in da bodo prišli tudi slabi dnevi. Takrat izbruhov negativnih čustev ne smete jemati osebno ali kot tragedijo. Če je sogovornik jezen, mu lahko rečete: ťTi si pa jezen. Kaj te jezi?Ť. Čustva naslavljajte jasno in odkrito: ťŽalostna sem zaradi vsega, kar se dogaja.Ť. Če želite nekomu povedati, da ga imate radi, mu rečete: ťRad te imam!Ť (in ne: ťKaj boš jedel?Ť). Skrbi in stiske izražajte kar se da razločno: ťSkrbi me, ker imam občutek, da ti ne pomagam dovolj.Ť

      Z napredovanjem bolezni bolni postaja vse bolj odvisen od drugih. Večina nas ima izkušnjo, kako težko je, če si odvisen od drugih. Težko bolni potrebuje nekaj časa, da se sprijazni z izgubo samostojnosti. Pri nudenju pomoči mu tenkočutno prisluhnite. Način nudenja pomoči naj ne bo omejujoč ("Kaj boš jedel?", "Ti kaj prinesem?", "Naj kaj pospravim?"...). Pomoč ponudite na način, ki je neomejen in daje možnost bolnemu, da sam pove, kaj potrebuje ("Ti lahko kako pomagam?", "Potrebuješ kakšno pomoč?"). Če našo pomoč zavrne, to spoštujete (tudi če mislimo, da jo v resnici potrebuje). Ponudite pomoč vnaprej ("Dobro, če boš pa kaj potreboval, mi prosim povej.").

      3. Zastavljajte si dosegljive cilje,

      sicer boste razočarani in obupani.

      4. Ohranjajte upanje.

      V še tako težki situaciji lahko najdemo nekaj, kar vzdržuje upanje!

      5. Pri pogovorih naj ne bo tabu tem.

      O vseh stvareh se moramo odkrito pogovarjati.

      6. Pogovora nikoli ne vsiljujemo.

      Pogovori o smrti so neprijetni vsem.

      Vendar hudo bolni čutijo, kdaj se bliža smrt, in bi se o tem praviloma radi pogovorili, če jim le damo možnost. Izkušnje kažejo, da sprejemanje smrti kot del življenja dodatno poveže družino, saj bolnik in bližnji dobijo priložnost slovesa. V času žalovanja je vedenje, da si bil ob nekom, ko te je ta najbolj potreboval, izredna opora.

      Nekateri bolni si pogovorov o smrti ne želijo. Takrat se o teh temah pogovorite raje z lečečim zdravnikom ali člani paliativnega tima.

      Pomembno je, da ste bližnji seznanjeni s pričakovanim potekom umiranja. Ob umirajočem vedno govorite na način, kot da vse sliši in razume, ne more pa odgovoriti.

      Pogovor z otroki


      Z otroki se pogovarjajte na način, ki jim je razumljiv. Če se z otroki ne pogovarjamo, si skušajo nastale razmere razložiti sami. Pogosto ob tem doživljajo občutke krivde. Najhujše je, če otrok stvari sliši slučajno. Naše dobre namene običajno razume kot izključevanje. S pravilnim pristopom otroku omogočimo, da je vključen v dogajanje in lahko aktivno pomaga v obsegu svojih zmožnosti. Tudi otroci imajo svoje razumevanje smrti. V času oskrbe bolnega v bolnišnici skušajte otroku omogočiti redne obiske.

      Avtor: Jernej Benedik
      Soavtorja: Andreja Zore, Urška Cvetkovič


      NASVETI ZA BOLNIKE NASVETI ZA BLIŽNJENASVETI PRI OSKRBI NA DOMU
      ORGANIZATORJI
      • Telesni problemi
      • Psihološki
      • Duhovni
      • Socialni
      • Pravni
      • Pogovori z bolnikom
      • Nega bolnika
      • Samopomoč
      • Otrok
      • Mladostnik
      • Žalovanje
      • Dodatna pomoč na domu
      • Pripomočki na domu

      ZADNJI DNEVI ŽIVLJENJA

      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window
      External link opens in new tab or window

       

      Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

      Dovoli piškotke


      za bolnike z neozdravljivo
      boleznijo in njihove bližnje

      Izdelava strani Spletnik
      close lightbox